OpenAI in Anthropic pred IPO-jem: lahko upravičita pričakovanja?

Načrt SpaceX-a za obsežno prvo javno ponudbo delnic (IPO) je to pomlad močno odmeval v vlagateljskem svetu. A konfeti na borzi Nasdaq se bodo komaj polegli, ko naj bi se začeli postopki kotacije OpenAI-ja in Anthropica PBC. Podjetji, ki sodita med najvplivnejše akterje na področju umetne inteligence, naj bi na borzo vstopili že jeseni.

Anthropic je 1. junija zaupno vložil dokumentacijo za IPO, OpenAI pa naj bi mu sledil v prihodnjih dneh ali tednih. Podjetji bi na borzo vstopili po izjemno uspešnem obdobju zasebnega lastništva. Razvijalec ChatGPT-ja OpenAI je bil marca ovrednoten na 852 milijard dolarjev, Anthropic, ustvarjalec modela umetne inteligence Claude, pa je kapital zbiral pri vrednotenju, višjem od 965 milijard dolarjev. Pri teh ravneh bi bilo vsako od podjetij vredno več kot korporativni velikani, kot sta JPMorgan Chase in ExxonMobil.

Evforija okoli teh podjetij je prevzela zasebne trge, kjer je dostop do delnic omejen na premožne vlagatelje, finančne institucije in zaposlene. Javne kotacije pa bodo pokazale, ali navdušenje zasebnega trga nad najodmevnejšimi podjetji umetne inteligence delijo tudi mali vlagatelji. Kljub izjemno visokim vrednotenjem ne OpenAI ne Anthropic še nista dobičkonosna, obenem pa potrebujeta ogromno kapitala za računalniško moč, potrebno za razvoj in delovanje njunih modelov. Kupci delnic v IPO-jih bi tako stavili na to, da se bo financiranje enega najdražjih podvigov v korporativni zgodovini nazadnje prelilo iz hitre rasti prihodkov v dejanske dobičke.

Zakaj bi Anthropic in OpenAI želela na borzo že zdaj?

Razloga sta dva: pričakuje se izjemno veliko povpraševanje po delnicah, podjetji pa želita zbrati čim več denarja za financiranje svojega poslovanja. Vstop na trge bi jima odprl vrata do cenejšega in hitrejšega dolžniškega ter lastniškega financiranja, s katerim bi lahko podprli kapitalsko zelo zahtevno poslovanje.

Prisoten je tudi občutek tekmovalnosti, saj se obe podjetji s področja umetne inteligence pripravljata na morebiten vstop na borzo kmalu po verjetnem junijskem IPO-ju SpaceX-a Elona Muska. SpaceX je v začetku leta 2026 prevzel xAI, Muskovo podjetje za umetno inteligenco. Po poročanju Bloomberga bi lahko SpaceX z IPO-jem zbral 75 milijard dolarjev, s čimer bi šlo za največji borzni debi doslej.

Kljub visokim pričakovanjem se Wall Street ukvarja z vprašanjem, ali obstaja meja, koliko denarja lahko vlagatelji namenijo novim izdajam v enem koledarskem letu.

Katere korake sta podjetji že naredili za vstop na borzo?

Obe podjetji sta se o morebitnem IPO-ju že pogovarjali z največjimi bankami, med njimi z Goldman Sachs Group, JPMorganom in Morgan Stanleyjem, je poročal Bloomberg.

OpenAI naj bi kmalu zaupno vložil dokumentacijo za IPO, je poročal Bloomberg News. Takšne zaupne vloge so običajen zgodnji korak na poti do prve javne ponudbe delnic, saj podjetjem omogočajo, da načrte dokončajo brez takojšnjega pritiska javnosti.

OpenAI, ki je dolgo deloval predvsem kot neprofitna organizacija, se je lani preoblikoval v profitno podjetje, kar bi ga lahko naredilo privlačnejšega za vlagatelje. Izvršni direktor OpenAI-ja Sam Altman je dejal, da je morebitni IPO najverjetnejša pot za podjetje.

Anthropic je poleg zaupne vloge v upravni odbor imenoval tudi izkušenega finančnega strokovnjaka Chrisa Liddella, ki je pomagal pri borznem debiju družbe General Motors. Vrednost Anthropica je na zasebnih trgih močno zrasla, saj je podjetje uvajalo nove modele umetne inteligence, vlagatelji pa so stavili na njegov morebitni uspešen IPO. Njegove objave novih modelov umetne inteligence so vznemirile delničarje programskih podjetij, ki se bojijo, da bi umetna inteligenca lahko izpodrinila njihove izdelke.

Elon Musk. Foto: Bloomberg Mercury

Kaj bi lahko pritegnilo vlagatelje v IPO?

Zgodba, ki jo podjetji ponujata vlagateljem, je preprosta: kupiti delež v enem najpomembnejših podjetij v svetu, v katerem ima umetna inteligenca vse večjo vlogo.

Pri obeh podjetjih je glavna privlačnost hitra rast prihodkov. Letni prihodki OpenAI-ja so leta 2025 presegli 20 milijard dolarjev, kar je več kot trikrat toliko kot leto prej.

Anthropic raste še hitreje. Podjetje je sporočilo, da je doseglo 47 milijard dolarjev letnih ponavljajočih se prihodkov, kar pomeni oceno prihodkov za celotno leto na podlagi trenutnega poslovanja. To je velik skok v primerjavi z 19 milijardami dolarjev le nekaj mesecev prej, čeprav lahko OpenAI in Anthropic kot zasebni podjetji prihodke izračunavata različno.

Kakšna tveganja čakajo vlagatelje v IPO?

Ključno tveganje za kupce delnic v IPO-ju je, da bi se pričakovanja glede dobičkonosnega potenciala umetne inteligence izkazala za pretirana. Nekateri opazovalci trga menijo, da je evforija okoli umetne inteligence balon, ki bo prej ali slej počil.

Obe podjetji se soočata tudi s kratkoročnimi tveganji. Ni jasno, koliko prostora za nadaljnjo rast sploh še imata podjetij, ki bi na borzo najverjetneje vstopili z zasebnimi vrednotenji blizu bilijona dolarjev.

Obstajajo tudi druge negotovosti. Wall Street Journal je aprila poročal, da OpenAI ni dosegel ciljev glede prodaje in novih uporabnikov. OpenAI je odgovoril, da podjetje posluje s polno paro.

Anthropic je medtem v sporu s Pentagonom glede vojaške uporabe svoje tehnologije. Podjetje je zahtevalo strožje varovalke pri morebitni uporabi umetne inteligence za avtonomno orožje ali množični nadzor. Bela hiša je nato Anthropic označila za "tveganje za dobavno verigo", kar je redka oznaka, običajno namenjena tujim nasprotnikom. Nedavna srečanja med stranema so nakazala, da bi lahko bila oznaka umaknjena, vendar negotovost še vedno bremeni podjetje.

Kot javni podjetji bi se Anthropic in OpenAI lahko spopadla tudi z odporom zaradi bojazni, da bo umetna inteligenca sčasoma nadomestila veliko število delovnih mest.

 

Kako evforija okoli OpenAI-ja in Anthropica vpliva na druga podjetja?

Pričakovani IPO-ji naj bi imeli širše posledice, ne le za OpenAI in Anthropic. Vlagatelji so že množično vlagali v podjetja, ki poganjajo tehnologijo, za katero nekateri pričakujejo, da bo preoblikovala vsakdanje življenje.

Predstavitev ChatGPT-ja je spodbudila izjemno rast delnic podjetij, kot je Nvidia, ki OpenAI-ju dobavljajo čipe. Delnice Nvidie so od prve predstavitve ChatGPT-ja novembra 2022 poskočile za več kot 1.200 odstotkov, tržna vrednost podjetja pa se je povečala za 4,8 bilijona dolarjev. Delnice Googlovega lastnika Alphabet so se v istem obdobju približno početverile, saj je podjetje svoje poslovanje usmerilo v umetno inteligenco. Podobne donose je ustvaril tudi industrijski velikan Caterpillar, saj vlagatelji stavijo na dobavitelje infrastrukture za umetno inteligenco.

Kako bi bila Anthropic in OpenAI ovrednotena kot javni podjetji?

Kombinacija hitre rasti in velikega zanimanja vlagateljev bo obema podjetjema verjetno prinesla visoka vrednotenja. Vlagatelji na zasebnih trgih so OpenAI-ju v enem krogu financiranja namenili 122 milijard dolarjev, kar že presega znesek, zbran v katerem koli IPO-ju v zgodovini.

Vlagatelji na javnih trgih pa so praviloma bolj pozorni na prepričljive napovedi denarnega toka, zato bi lahko na pretirano ambiciozne projekcije rasti gledali z zadržanostjo.

Kakšne pasti prinaša vstop na borzo?

Vstop na borzo prinaša pomembno ceno: podjetja se znajdejo pod precej strožjim finančnim nadzorom in večjim pritiskom, da hitreje pokažejo rezultate, kot so ga imela kot zasebna podjetja. Razkriti morajo svoje finančne podatke in vsako četrtletje poročati o poslovanju in odgovarjati na vprašanja analitikov z Wall Streeta.

Javna kotacija pomeni tudi večjo izpostavljenost borzni nihajnosti. Cena delnice se lahko premakne že ob manjših novicah. Razcvet umetne inteligence je ustvaril bilijone dolarjev tržne vrednosti, a že ena slabša novica bi lahko sprožila nenaden padec.

Kakšne posledice bi lahko imel vstop podjetij na borzo za umetno inteligenco?

OpenAI in Anthropic se že zdaj soočata z nasprotujočimi si pritiski: kako tehnologijo čim hitreje spraviti na trg, obenem pa napredovati dovolj previdno, da bi zagotovila kar najvarnejšo uvedbo izdelkov, ki bi lahko spremenili svet ali ga, kot se bojijo nekateri, celo ogrozili.

Pritisk izpolnjevanja četrtletnih napovedi dobička lahko javna podjetja spodbudi, da dajejo prednost izdelkom, ki prinašajo prihodke, in omejijo dolgoročne raziskave brez jasnega komercialnega izkupička. Kot kažejo izkušnje družbenih omrežij, igralnih platform in drugih podjetij, lahko takšna logika hitro postavi dobiček pred ljudi in varnost.