Finančnim trgom grozi nenadna in občutna korekcija, saj vlagatelji podcenjujejo tveganja, med drugim tudi tista, povezana z vojno v Iranu, je opozorila Evropska centralna banka (ECB).
Kljub nekaterim nedavnim prilagoditvam so cene premoženja po zgodovinskih merilih še vedno videti "prenapete", je ECB zapisala v sredo v svojem polletnem poročilu o finančni stabilnosti. Ob tem je izpostavila negativna tveganja, povezana z geopolitičnimi, fiskalnimi in makrofinančnimi razmerami, ki jih trgi očitno "podcenjujejo".
"Zaradi tega so trgi ranljivi za močno prevrednotenje," je dejal podpredsednik ECB Luis de Guindos, ki se bo ta mesec po osmih letih nadzora nad finančno stabilnostjo v 21-članskem evrskem območju upokojil. "Nebančne finančne institucije bi lahko v primeru takšnih premikov še okrepile nihanja na finančnih trgih."
Izjave so najnovejše opozorilo ECB, da pretirano optimistični vlagatelji morda ustvarjajo razkorak med finančnimi trgi in realnim gospodarstvom. Svetovne delnice so v sredo nadaljevale rekordno rast, ki jo poganja zagon tehnoloških delnic, katerih visoka vrednotenja so pod vse večjim drobnogledom.
ECB je že zdaj v zahtevnem položaju zaradi trenutnega šoka pri oskrbi z energijo, za katerega je Guindos znova poudaril, da povečuje tveganja za višjo inflacijo in hkrati prinaša negativna tveganja za gospodarsko rast. Kljub skrbem glede rasti vlagatelji prihodnji mesec pričakujejo zvišanje obrestnih mer.
Konflikt na Bližnjem vzhodu bi "lahko povečal tudi volatilnost na trgih in otežil servisiranje dolga, saj stroški financiranja naraščajo v okolju šibkejše gospodarske rasti," je dejal Guindos.
ECB še zdaleč ni edina, ki opozarja na tveganja na trgih. Namestnica guvernerja Bank of England Sarah Breeden je prejšnji mesec opozorila, da je "tveganj zelo veliko, cene premoženja pa so kljub temu na rekordnih ravneh," pri čemer je napovedala, da bo "v nekem trenutku prišlo do prilagoditve".
Donosi obveznic so se od izbruha vojne zvišali po celotnem evrskem območju, kar odraža višje terminske premije in obnovljene strahove pred inflacijo. Ta premik pritiska na javne finance v času, ko številne vlade povečujejo naložbe v infrastrukturo in obrambo.
ECB je poudarila, da trg državnih obveznic v regiji še naprej deluje "urejeno", razmiki med donosi pa ostajajo ozki. Vendar je opozorila, da bi lahko vse večja prisotnost cenovno občutljivih vlagateljev, kot so hedge skladi, ter skrbi glede vzdržnosti javnih financ, tudi v ZDA, sprožile ali okrepile nenadno prevrednotenje tveganj.
Zaradi takšnih groženj je po oceni ECB še toliko pomembnejše, da domača poraba ostane omejena. "Vsaka fiskalna podpora mora biti začasna in ciljno usmerjena, da ne bi spodbujala trajnejših inflacijskih pritiskov in dodatno obremenjevala javnih financ," so zapisali.
Frankfurtska centralna banka je opozorila tudi na tveganja za finančno stabilnost na področju zasebnega kreditiranja, čeprav so evropske institucije za zdaj temu segmentu izpostavljene le omejeno. Morebitne izgube bi po njeni oceni verjetno bolj prizadele zavarovalnice in pokojninske sklade kot banke.
.webp){kind=icon}
