Od Izraela do Kitajske: kaj bo četrta Janševa vlada spremenila v slovenski diplomaciji?

V ponedeljek so se pred pristojnimi parlamentarnimi odbori začele predstavitve načrtov ministrskih kandidatov četrte vlade Janeza Janše. 16. slovenska vlada bo po pričakovanjih prisegla že v četrtek.

Z nastopom nove vlade se ne napovedujejo spremembe zgolj v fiskalni, gospodarski in socialni politiki, temveč tudi v zunanji. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve prevzema kandidat iz kvote SDS Tone Kajzer, ki je v preteklosti služil kot veleposlanik v ZDA, na Danskem ter na Finskem in v Estoniji.

Zunanja politika je v novi koalicijski pogodbi pomaknjena proti zadnjim stranem dokumenta. V nasprotju s koalicijsko pogodbo odhajajoče vlade Roberta Goloba nova zunanjepolitična usmeritev daje več pomena gospodarski diplomaciji, internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in prodiranju na tuje trge.

Nova koalicija se je v dokumentu zavezala "aktivni, interesno usmerjeni in suvereni zunanji politiki kot orodju za zaščito nacionalnih interesov, gospodarstva in varnosti". Zunanjo politiko bi namreč povezovali predvsem z gospodarskimi in razvojnimi cilji Slovenije.

Kaj se na zunanjepolitičnem področju napoveduje pod četrto Janševo vlado? Katera bodo prioritetna področja nove vlade? Kako nova vlada vidi vlogo Slovenije v EU, zvezi Nato in multilateralnih organizacijah? Obrnili smo se na strokovnjake.

Kdo je novi zunanji minister?

Novi zunanji minister je karierni diplomat in predsednik odbora za zunanje zadeve v strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke (SDS) Tone Kajzer. Diplomat je v preteklosti služboval kot veleposlanik čez lužo in na severu Evrope.

Kajzer bo na Mladiki nasledil ministrico Tanjo Fajon iz Socialnih demokratov, pod katero je bila Slovenija izvoljena v varnostni svet Združenih narodov. "Zunanja politika ni področje, kjer bi lahko eksperimentirali," je Kajzer dejal v izjavi za N1 in dodal, kaj lahko pričakujemo od njegovega ministrovanja: "Malo manj bombastičnih in aktivističnih izjav ter zaletavanj po družbenih omrežjih ter vrnitev k tihi diplomaciji."

Središče zunanjepolitičnih interesov Slovenije so po besedah Kajzerja besedah varnost, stabilnost in blaginja državljanov. Opozoril je, da živimo v času velikih geopolitičnih sprememb, ko se razmerja moči v svetu hitro spreminjajo, s tem pa sistem mednarodnih odnosov postaja vse bolj večpolaren, s tem pa tudi bolj nepredvidljiv in tekmovalen, je po poročanju RTV Slovenija dejal na parlamentarnem zaslišanju.

Tretja Janševa vlada je Kajzerja leta 2020 imenovala za veleposlanika v Washingtonu, Golobova vlada pa ga je septembra 2022 odpoklicala zaradi fotografiranja in nepooblaščenega posredovanja interne depeše zunanjega ministrstva takratnemu vodji opozicije Janši, ki je depešo nato objavil.

FotoBobo

 

Bodočemu ministru Kajzerju so takrat očitali, da je kršil zakon o zunanjih zadevah. Depeša se je nanašala na prošnjo tedanje predsedniške kandidatke in zdajšnje predsednice Nataše Pirc Musar, naj veleposlaništvo na vidnem mestu objavi naslov za zbiranje podpisov podpore njeni kandidaturi. Iz Washingtona ga je odpoklicala odhajajoča ministrica Fajon, zaradi česar je bila proti njej vložena interpelacija.

O zunanjepolitičnih prioritetah v koalicijski pogodbi je kandidat za zunanjega ministra za N1 povedal, da je to platforma, na kateri bodo gradili verodostojno in interesno usmerjeno zunanjo politiko. ''Povrniti si moramo verodostojnost pri naših partnerjih in širše v javnosti. Ne pričakujte revolucije, ampak umirjenost in predvsem delovanje v interesu Slovenije."

Gospodarstvo kot imperativ

Koalicijska pogodba največ pomena pripisuje gospodarskemu aspektu zunanje politike. Pri tem navaja krepitev gospodarske diplomacije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo ter vzpostavitev "celovitega in koordiniranega modela internacionalizacije gospodarstva in razvojnega sodelovanja".

Nova vlada bi krepila povezovanje zunanje politike z gospodarstvom, investicijami, izvozom, turizmom in znanostjo. Prav tako bi na diplomatskih predstavništvih zaposlovala usposobljeno osebje, ki bi se prvenstveno ukvarjalo z gospodarsko diplomacijo in promocijo Slovenije.

Ključne točke koalicijske pogodbe so tudi aktivna podpora slovenskim podjetjem na tujih trgih, vključevanje slovenskega gospodarstva v mednarodne projekte in prenova organizacije diplomatske mreže z namenom večje učinkovitosti, jasne opredelitve prioritet ter krepitve razvojne, projektne in gospodarske vloge diplomacije.

"Pravo vprašanje je, ali bo Slovenija zunanjo politiko razumela predvsem kot prostor simbolnega pozicioniranja ali kot instrument gospodarskega razvoja. Za majhno odprto gospodarstvo je to ključno. Slovenija nima velikosti, strateške globine, vojaške moči ali geopolitične teže velikih držav. Ima pa visoko izobraženo prebivalstvo, članstvo v EU, geografsko lego med Srednjo Evropo, Sredozemljem in Zahodnim Balkanom ter možnost, da se vključi v globalne tokove znanja, kapitala, tehnologije in inovacij," pojasnjuje ekonomist Rok Spruk. "Zato je za Slovenijo kakovost zunanje politike neposredno povezana s kakovostjo gospodarske strategije."

Kot merilo uspeha povezovanja diplomacije z zunanjo politiko Spruk postavi število novih investicij, raziskovalnih partnerstev, tehnoloških projektov, izvoznih priložnosti in strateških povezav, ki jih bo slovenska diplomacija pomagala ustvariti.

Politolog in ekonomist Bogomil Ferfila medtem spomni, da so gospodarsko diplomacijo na zunanjo ministrstvo začeli vključevati že v času tretje Janševe vlade, ko je na ministrskem stolčku sedel bodoči gospodarski minister Anže Logar.

"To se mi je že takrat zdelo zgrešeno," je kritičen Ferfila. "Vsaka resna ambasada ve, da je ena njenih glavnih nalog tudi podpora gospodarstvu oziroma prodaja interesov lastne države. Za to ne potrebuješ posebnega oddelka na veleposlaništvu, ampak morajo to početi vsi diplomati, na čelu z veleposlanikom."

Politolog zato meni, da s poudarkom na gospodarsko diplomacijo uvajamo "dodatno diplomatsko birokracijo", kar označi za nesmisel. "To bi moralo biti temeljno poslanstvo vseh diplomatov. Če šele naknadno ugotoviš, da bi se diplomacija morala ukvarjati tudi z gospodarstvom, je to že samo po sebi problematično."

"O gospodarski diplomaciji je govora v skoraj vsakem ciklu menjave vlade, ker je to popularna tema, češ diplomati naj odpirajo vrata podjetnikom na trge in privabljajo investitorje. Hkrati ta tema ustreza skupnemu ideološkemu imenovalcu manjšinske vladne koalicije in stranke Resni.ca," pojasnjuje mednarodni politolog Marko Lovec.

Lovec izpostavi, da je za velike posle ključna bilaterala na ravni voditeljev držav v smislu ''jaz podprem tebe, ti mojemu gospodarstvu omogočiš to'', sam diplomatski aparat pa pri tem igra sekundarno vlogo. Hkrati je kritičen do odhajajoče vlade, ki je po njegovem "popustila pri strateški podpori in se preveč osredotočila na Palestino in Izrael, kar je obenem imelo že znane negativne posledice ter pustilo vtis, da gre za ideološki boj".

Predavateljica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Ana Bojinović Fenko pa izpostavi, da je bilo besedilo o zunanji politiki v koalicijski pogodbi pripravljeno na osnovi strategije zunanje politike še iz časa tretje Janševe vlade. "Pomeni razumevanje zunanje politike primarno kot sredstva za spodbujanje zunanje trgovine in investicij," pove.

"Ocenjujem, da ta vlada računa na instrumentalizacijo zunanje politike za krepitev svoje oblasti, kar je razvidno iz tega, da nima namena zunanje politike zastaviti na podlagi ustavnih vrednot države, ampak daje prednost svoji strankarski ideologiji," meni poznavalka Bojinović Fenko.

Sodelovanje s 'ključnimi državami'

V koalicijski pogodbi se bodoča vlada zavezuje tudi krepitvi bilateralnih odnosov s 'ključnimi državami', ne da bi navedla, za katere države gre. Bojinović Fenko meni, da bodo ključne države tiste, ki tudi same vodijo zunanjo politiko take vrste: "Pragmatično in usmerjeno k podpori nacionalnega gospodarstva."

"Sklepamo lahko, da se to dogaja tudi na račun ciljev mednarodne skupnosti, kot so vlaganje v spoštovanje načel mednarodnega prava za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, spodbuda uravnoteženemu in pravičnemu mednarodnemu razvoju in izvajanje vključujočega multilateralizma," razmišlja poznavalka.

Da je navedba 'ključnih držav' v koalicijski pogodbi enigmatična, se strinja tudi politolog Lovec, sploh "v kontekstu napovedanega obiska Moskve predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića". "Vendar glede na zadnje Janševe izjave o podpori Ukrajini, volilni program SDS in izjave v soočenjih o atlantskih odnosih mislim, da gre za ZDA, Indijo in Izrael – torej nekakšne zahodne partnerje," ocenjuje Lovec.

Kot "prvi koncentrični krog zunanje politike" je označil sosedske odnose in regionalno sodelovanje v srednji Evropi. "Dobri odnosi s Hrvaško, Italijo, Avstrijo in Madžarsko niso zgolj vprašanje politične korektnosti, so vitalni za gospodarsko sodelovanje, prometno in energetsko povezanost, energetsko varnost, za upravljanje migracij ter za kakovost življenja naših državljanov in članov manjšin v zamejstvu," je po poročanju RTV Slovenija povedal Kajzer. Med ključnima evropskima državama je omenil tudi Nemčijo in Francijo.

Ekonomist Spruk kot 'ključne države' v prvem krogu vidi ZDA in Izrael, ki ostajata "najpomembnejši globalni vir tehnoloških prebojev, tveganega kapitala, univerzitetne odličnosti, obrambnih inovacij in finančnih trgov". "Drugi krog so ključna evropska gospodarstva: Nemčija, Avstrija, Italija, Francija, Nizozemska, Švica in skandinavske države, s katerimi je Slovenija najgloblje povezana v industrijskih verigah, izvozu, investicijah, tehnologiji in standardih upravljanja." Kot tretji krog omeni tehnološko usmerjena odprta gospodarstva Južne Koreje, Japonske, Singapurja in Tajvana, kot četrti zalivske države, kot peti in zadnji krog pa hitro rastoča gospodarstva Azije in Afrike.

Sodelovanje v EU, zvezi Nato in na Zahodnem Balkanu

Koalicijska pogodba poleg gospodarskega vidika zunanje politike daje prednost tudi sodelovanju v Evropski uniji. Vloga Slovenije v EU po mnenju nove koalicije temelji na "zaščiti nacionalnih interesov, spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter krepitvi Evropske unije kot prostora varnosti, gospodarske konkurenčnosti in sodelovanja med državami članicami".

Nova vlada bo glede na koalicijsko pogodbo podpirala okrepljeno evropsko sodelovanje na področjih zunanje, varnostne in obrambne politike ob ohranjanju suverenosti držav članic ter brez prenosa dodatnih pristojnosti, ki niso v skladu z nacionalnimi interesi Slovenije. Zavzema se tudi za aktivno vključevanje v zakonodajne postopke, krepitev vloge slovenskih predstavnikov v institucijah EU ter usmerjenost v razvojne prioritete in učinkovito črpanje sredstev.

FotoBobo

 

"Glede EU nova vlada, sodeč po koalicijski pogodbi, ne bo podpirala odločanja s kvalificirano večino o Skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), pri drugih zadevah bo verjetno prevladal pragmatizem, razen če ponovno pride do kakšnega spora glede pravne države v Sloveniji," pojasnjuje politolog Lovec.

"Slovenija v pogodbi ostaja zavezana širitvi EU, poudarek pa je v skladu s strateškim interesom Slovenije na državah Zahodnega Balkana. Pogodba nakaže tudi, da Slovenija pod novo vlado najverjetneje ne bo več v skupini prijateljstva kvalificirane večine, kar gotovo ne bo pogodu nemški diplomaciji," pojasnjuje profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič, ki meni, da koalicijska pogodba zveni kot močan proevropski program.

Kot za prejšnjo sta tudi za nastajajočo vlado prioriteti krepitev sodelovanja z državami Zahodnega Balkana in podpora širitvi EU. Prav tako zagovarja aktivno sodelovanje v zvezi Nato in krepitev sodelovanja z zavezniškimi državami.

"Kar zadeva Zahodni Balkan, ostaja precej kontinuitete. Slovenija ima dolgoročen strateški interes za širitev EU v regiji, kar presega posamezne vlade. Tudi nova koalicijska pogodba ohranja podporo širitvenemu procesu. Res pa je, da so bili nekateri predstavniki novih koalicijskih strank kritični do dosedanjega dela evropske komisarke za širitev Marte Kos, vendar to ne pomeni nasprotovanja sami širitvi," pove mednarodni politolog s FDV Faris Kočan.

Na področju sodelovanja v zvezi Nato Lovec pričakuje krepitev izdatkov za ožje namene obrambe. "Glede Ukrajine pričakujem večjo simbolno podporo, mogoče ponovni obisk Janše, upam pa, da bodo sledila tudi odločnejša dejanja. Ukrajini trenutno kaže dobro."

Ukrajini je naklonjen tudi kandidat za zunanjega ministra Kajzer, ki je v izjavi za N1 povedal, da je "Ukrajina žrtev, Rusija pa agresor". ''O političnih stikih z Rusijo je mogoče govoriti šele po tem, ko bo z Ukrajino dosegla in uveljavila dogovor o miru,'' je še dejal.

Politika do Bližnjega vzhoda

Napovedani zasuk v zunanji politiki, ki sproža največ polemik, pa zadeva prihodnjo slovensko politiko do Izraela in Palestine. Golobova vlada je namreč pred dvema letoma priznala Palestino, takratna opozicijska SDS pa je poskušala priznanje Palestine blokirati z neuspelo pobudo za posvetovalni referendum.

Kot so poročali številni slovenski mediji, naj bi predsednik vlade v nastajanju Janša med obiskom Izraela leta 2024 povedal, da bo v primeru vnovičnega premierskega mandata preselil slovensko veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem.

"Če bi se Janez Janša odločil za takšno potezo, bi prekinil dosedanjo razmeroma enotno prakso v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU, po kateri veleposlaništva držav članic do uresničitve rešitve dveh držav ostajajo v Tel Avivu. V tem trenutku med državami unije ne obstaja država, ki bi imela veleposlaništvo v Jeruzalemu," pojasnjuje Kočan.

Na vprašanje glede Izraela in Palestine je novi zunanji minister dejal, da ni "niti advokat Izraela niti advokat Palestine". "Jaz sem tukaj advokat Slovenije," je dejal in ponovil, da bo kot minister vedno deloval najprej v interesu Slovenije. Glede tega, ali bo prihodnja vlada umaknila priznanje Palestine, se ni jasno izrekel.

Kljub temu Kočan ne pričakuje popolnega obrata v izraelsko-palestinski politiki Slovenije, "čeprav bodo spremembe verjetno opazne". "Priznanje Palestine bo ostalo v veljavi, saj bi bil umik priznanja politično in diplomatsko zelo težko izvedljiv korak. Lahko pa pričakujemo manj izrazito propalestinsko retoriko, večji poudarek na uravnoteženem pristopu ter večje usklajevanje s stališči večine držav EU. Pričakujem tudi obisk v uradnem Tel Avivu in morda kakšno pogodbo z gospodarstvom," sklene.

FotoBobo

 

Ekonomist Spruk na področju odnosov z Izraelom medtem pričakuje "normalizacijo, depolitizacijo in prehod od moralistične razprave k razvojni razpravi". "V zadnjih letih je bila slovenska politika do Izraela izrazito neuravnotežena. Prepogosto je bila oblikovana skozi prizmo domačega političnega signaliziranja, in ne skozi prizmo slovenskega nacionalnega interesa," pove in doda: "To je bila strateška napaka."

"Izrael je ena najbolj inovativnih gospodarskih sil na svetu ter visoko razvita demokracija, ki deluje v izjemno zahtevnem varnostnem okolju, tehnološka sila in eden najpomembnejših svetovnih centrov za umetno inteligenco, kibernetsko varnost, biotehnologijo, medicinske tehnologije, obrambne tehnologije, vodne sisteme, agritech in tvegani kapital. To je za Slovenijo izjemno pomembno, saj naš dolgoročni razvojni problem ni makroekonomska stabilnost, temveč rast produktivnosti. Produktivnost pa ne nastaja iz deklaracij, temveč iz inovacij, podjetništva, tehnologije, znanja, upravljanja in mednarodnih mrež, in Izrael je prav na teh področjih globalno relevanten," pojasnjuje.

SDS-ov kandidat za ministra Kajzer je glede izraelsko-palestinske problematike za N1 povedal, da Slovenija nima mandata, da bi v mednarodnih odnosih delovala pristransko ali se navijaško postavljala na eno, drugo ali tretjo stran. "Veliko je bilo moraliziranja, ampak rezultatov ni bilo. Izrael je naša prijateljska in zavezniška država. Je demokratična država, kar pomeni, da v Izraelu velja sistem zavor in ravnovesij, aktualno vodstvo pa najverjetneje ni za večno."

Slovenija bi zato po mnenju Spruka morala odnose z Izraelom obravnavati zelo konkretno: najprej znanstveno sodelovanje, nato podjetniško sodelovanje, varnostno-tehnološko sodelovanje in končno razvojna diplomacija. "Prav tu je bila slovenska politika v zadnjih letih šibka. Namesto da bi Izrael obravnavali kot enega najpomembnejših potencialnih tehnoloških partnerjev Slovenije, smo ga pogosto obravnavali skoraj izključno kot predmet moralnega obsojanja. Če bo nova vlada ravnala racionalno, bo odnose z Izraelom vrnila v okvir strateškega interesa, kar ne pomeni nekritične podpore katerikoli izraelski vladi," še pove Spruk, ki meni, da je dosedanja politika do Izraela Sloveniji povzročila tudi stroške.