'ECB bi morala junija zvišati obrestne mere,' pravi Schnabel

"Evropska centralna banka (ECB) bo prihodnji mesec verjetno zvišala svojo četrtletno napoved inflacije, saj vojna v Iranu ohranja cene energije na povišanih ravneh," je glavni ekonomist ECB Philip Lane povedal za Nikkei. Članica izvršilnega odbora Isabel Schnabel je v ločenem intervjuju, objavljenem v ponedeljek, dejala, da podpira dvig obrestnih mer.

"Verjetno bomo junija dodatno zvišali napoved inflacije," je v intervjuju, opravljenem 19. maja, dejal irski član ECB. "Prav tako drži, da bodo cene nafte v primerjavi z našimi marčnimi predpostavkami verjetno ostale povišane dlje časa."

ECB trenutno za leto 2026 napoveduje 2,6-odstotno inflacijo. Najnovejša Bloombergova mesečna anketa med ekonomisti kaže, da naj bi se cene življenjskih potrebščin letos zvišale za 2,9 odstotka.

Lane je dejal, da on in njegovi kolegi "pričakujejo posredne učinke, ki presegajo cene energije", ter opozoril, da bi bil energetski šok, ki bi se preoblikoval v širši inflacijski problem, "veliko vprašanje".

Trgi pričakujejo, da bo ECB 11. junija zvišala depozitno obrestno mero za četrt odstotne točke na 2,25 odstotka. Lane se ni želel izreči o izidu prihodnjega zasedanja. "V svetu negotovosti se ne zavezujemo vnaprej," je dejal in izpostavil tri možne scenarije gibanja obrestnih mer, ki jih je predsednica Christine Lagarde že predstavila marca.

"Prvič, če je šok pri oskrbi z energijo majhen in začasen, ga lahko spregledamo. Drugič, če je vztrajen, vendar srednje velik, je lahko primeren določen odziv obrestnih mer, vendar bi bil omejen in ne bi pomenil celotnega cikla zaostrovanja. Tretjič, če šok postane velik in se nelinearno razširi, bi bil potreben močnejši odziv denarne politike," je dejal Lane.

Trenutno po njegovih besedah ocenjujejo obseg šoka. "Dlje, ko se konflikt nadaljuje, manj verjeten je najbolj blag scenarij," je poudaril Lane. 

Višje obrestne mere junija?

"ECB bi morala prihodnji mesec zvišati obrestne mere, tudi če bi prišlo do hitre razrešitve konflikta na Bližnjem vzhodu," meni članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel. "Glede na velikost in vztrajnost trenutnega šoka po mojem mnenju možnost, da ga spregledamo, ni več na voljo," je povedala za Reuters.

V intervjuju, ki je bil v torek objavljen na spletni strani ECB, je Schnabel dejala, da je bilo "tudi če bi se vojna končala danes, energetski infrastrukturi in globalnim dobavnim verigam povzročene že veliko škode".

"Zato menim, da bi bil odziv denarne politike potreben tudi v tem primeru," je dejala v intervjuju, opravljenem 21. maja. Dodala pa je, da se ECB ne bi smela zavezati glede potez po juniju.

Splošno se pričakuje, da bo ECB 11. junija stroške zadolževanja zvišala za četrt odstotne točke, saj skok cen energije zvišuje inflacijo po vsej regiji. Nekateri oblikovalci politik pa so opozorili pred preveč restriktivno politiko glede na gospodarske posledice vojne.

Takrat bodo objavljene tudi nove napovedi, pri čemer naj bi zaposleni posodobili tri scenarije — osnovnega, neugodnega in hudega. Projekcije bodo imele ključno vlogo pri odločanju o naslednjih korakih ECB.

Energetski šok pomeni, da smo se "z vidika vztrajnosti dejansko premaknili onkraj neugodnega scenarija, ki je predvideval hitro normalizacijo cen nafte«, je dejala Schnabel, ki velja za najbolj jastrebovsko usmerjeno članico sveta ECB. "Po zgodovinskih standardih je ta šok zelo velik."

Višje cene energentov se prelivajo naprej

Za razliko od nekaterih bolj golobjih kolegov je Schnabel opozorila na prve znake učinkov drugega reda. "Vidimo vse več znakov, da se šok preliva v druge dele potrošniške košarice," je dejala.

Schnabel je opozorila tudi pred prevelikim zanašanjem na še vedno ugodne podatke o plačah. "Imamo zamaknjena plačna pogajanja in dolga obdobja veljavnosti plačnih dogovorov," je poudarila nemška članica Sveta. "Če bomo čakali, da se učinki drugega reda pokažejo v trdih podatkih o plačah, bomo zagotovo prepozni."

Nemška centralna bančnica je poudarila tudi, da je lahko spremljanje zgolj skupne inflacije po energetskem cenovnem šoku zavajajoče. "Za naše inflacijske obete je resnično pomembna osnovna inflacija," je dejala Schnabel. "Vidim pomembna tveganja navzgor za inflacijo neenergetskega industrijskega blaga v primerjavi z našimi marčnimi projekcijami."

Dodala je tudi, da "glede na visoko vztrajnost šoka verjamem, da bo tudi negativni vpliv na gospodarsko rast močnejši". "Videli smo močan padec kazalnikov zaupanja, zlasti med potrošniki," je povedala Schnabel. "Vse to pomeni tveganja navzdol za gospodarsko rast in tveganja navzgor za inflacijo."

Na splošno pa "naša verodostojnost kot borcev proti inflaciji ni vprašljiva", je dejala. "Toda to sidranje je pogojeno s tem, da se na inflacijski skok ustrezno odzovemo."