Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.
Brodnjak odgovarjal delničarjem NLB: Tudi o dividendah in Hrvaški
Kljub 150-bazičnim točkam nižjim obrestnim meram so skupni prihodki Skupine NLB dosegli skoraj milijardo evrov, predvsem zaradi rasti obsega posojil. "Rast je organska in v skladu z našimi načrti. Prihodki rastejo, kar je ključno v obdobju padajočih obrestnih mer," je dejal predsednik uprave Blaž Brodnjak. Kaj je še povedal delničarjem?
Prvi mož NLB je ob začetku predstavitve četrtletnih rezultatov ocenil, da so v tretjem četrtletju rahlo presegli pričakovanja. "Rast je celo nekoliko večja, kot smo predvideli, in če bi jo lahko podprli s prevzemom, smo prepričani, da bomo dosegli cilje strategije do leta 2030," je pojasnil Brodnjak. Dodal je, da natančno spremljajo morebitne prevzemne tarče v regiji – ne le bančne, temveč tudi zavarovalniške, lizinške ali druge družbe. Poglejmo, kaj je še zanimalo delničarje.
Preberi še
Brodnjak odgovarjal delničarjem NLB: Tudi o dividendah in Hrvaški
Dodal je, da natančno spremljajo morebitne prevzemne tarče v regiji – ne le bančne, temveč tudi zavarovalniške, lizinške ali druge družbe.
06.11.2025
Skoku delnice NLB ni zmogla slediti niti Krka
V današnjem trgovanju se je najbolj podražila delnica NLB.
06.11.2025
Rast obsega kreditov poganja četrtletni dobiček NLB
Predstavljamo poslovanje največje banke na slovenskem trgu v petih grafih.
06.11.2025
Cinkarna, Krka in Petrol: Kako izpostavljene so valutnemu tveganju
Krka približno 70 odstotkov prihodkov ustvari zunaj evroobmočja, največje valutno tveganje je povezano z rubljem.
04.11.2025
Analitiki o NLB pred objavo rezultatov: Kaj bo z delnico?
Analitiki so napovedali povprečno ciljno ceno delnice pri 194,52 evra, kar v primerjavi z aktualno ceno pomeni potencialno več kot 10-odstotno rast.
04.11.2025
Kriptotrg: navdušenje po Trumpovi izvolitvi je že pozabljeno
Minilo je leto dni od zmage Donalda Trumpa, ki je na kriptotrg prinesla navdušenje. Zdaj so razmere precej drugačne.
07.11.2025
Bitcoin čaka še večji padec? Tako pravijo analitiki
Bitcoin je ponovno padel, prodajni pritisk pa se je, kot pogosto velja, hitro prelil na širši kriptosektor.
05.11.2025
Cinkarna, Krka in Petrol: Kako izpostavljene so valutnemu tveganju
Čeprav večina slovenskih podjetij posluje predvsem v evrih in se tako izogne večjim valutnim tveganjem, obstajajo izjeme med blue chip delnicami indeksa SBITOP, ki so izpostavljene spremembam tečajev. Gre za podjetja, ki ustvarjajo prihodke na zunajevropskih trgih ali uvažajo ključne surovine, denominirane v tujih valutah. Med njimi izstopajo Krka, Cinkarna Celje in Petrol. Medtem ko Krka najbolj občuti nihanja ruskega rublja zaradi močne prisotnosti na ruskem trgu, sta Cinkarna in Petrol odvisna od ameriškega dolarja zaradi uvoza surovin in naftnih derivatov.
Krka: odvisnost od ruskega rublja.
Izračun: spreminja se obdavčitev normiranih s. p. – kdo bo na slabšem
Vlada je objavila predlog za izplačilo zimskega dodatka oziroma božičnice, vanj pa vrinila tudi napovedane spremembe sistema obdavčitve normiranih espejev (s. p.). Z obema ukrepoma vlada hiti, saj naj bi začela veljati z davčnim letom 2026.
V še ne sprejetem predlogu so ohranili spremembe, ki jih je javnosti sredi septembra predstavil finančni minister Klemen Boštjančič. Najprej poglejmo nekaj glavnih točk iz predloga, ki se nanašajo na normirance.
Kriptotrg: navdušenje po Trumpovi izvolitvi je že pozabljeno
Kljub velikim pričakovanjem oktober na trgu kriptosredstev ni bil mesec rasti – torej letos ni bil "UPtober". Za zdaj tudi nič ne kaže, da bo november poimenovan "MOVEmber".
"Prisotna je nekakšna apatija, kam sploh usmeriti sredstva, kateri protokol bo srednje- in dolgoročno prinesel pravo uporabno in dodano vrednost. Kateri protokol, za bitcoinom in ethereumom, je naslednji pripravljen za večji razvoj – je to solana, avalanche ...?" se sprašuje Marko Pavlović.
Podrobneje smo preverili razmere na trgu kriptovalut in kakšne so zgodovinske primerjave.
Kdo plemeniti pokojninske prihranke bolje: Slovenci ali Hrvati?
Ob koncu tretjega četrtletja smo preverili uspešnost slovenskih in hrvaških upravljavcev pokojninskih skladov. Osredotočili smo se na donose skladov življenjskega cikla, ki imajo tako pri nas kot na Hrvaškem podobno naložbeno politiko in prišli do zgovornih ugotovitev.
Prihranke Slovencev upravlja šest različnih pokojninskih družb in zavarovalnic. V dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo decembra 2024 vključenih 627.538 zavarovancev ali 63,2 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na Hrvaškem je varčevanje v drugem pokojninskem stebru obvezno, skupaj so zbrali že okoli 25 milijard evrov.
(Izračun) Nakup stanovanja: Se je čakanje na nižje obrestne mere splačalo?
Spomnim se, kako mi je kolega pred dvema letoma razlagal, da zdaj pa res ne bo kupil nepremičnine. Ker so obrestne mere previsoke in posojilo preplačaš skoraj za polovico. Dve leti zatem so se obrestne mere precej znižale, v tem času pa so rasle tudi cene nepremičnin. Pred dnevi sem se spet s kolegom pogovarjal o nepremičninah, le da tokrat kamen spotike niso bile obrestne mere, temveč cene.
Je nakup danes cenejši? Zanimalo nas je, ali se je splačalo počakati z nakupom nepremičnine. Ali je nakup stanovanja v Ljubljani pod črto res ugodnejši, kot je bil pred dvema letoma? Izračunali smo, koliko bi Luko stal nakup dvosobnega stanovanja v Ljubljani pred dvema letoma in koliko danes. Ob obrestnih merah smo upoštevali tudi gibanje cen nepremičnin.
Prihaja nova povišica – za koliko se dvigujejo plače v 2025, kdo je največ pridobil?
Novembra bodo javni uslužbenci na bančne račune znova dobili nekoliko višje plače. Pri oktobrskih plačah, izplačanih novembra, jim bodo obračunali drugi obrok dviga plač javnemu sektorju.
V skupno šestih obrokih bodo do leta 2028 plače v javnem sistemu postopoma zvišali v povprečju za približno 23 odstotkov oziroma za 415 evrov bruto na zaposlenega. Prvi dvig so javni uslužbenci dobili s februarskim izplačilom januarske plače.
Mercosur: avtomobilisti za, kmetje proti – kaj bo odločil Golob?
Evropsko unijo poskuša s trgovinskimi dogovori podjetjem v negotovih razmerah zagotoviti predvidljivo gospodarsko okolje, hkrati pa okrepiti svoj geopolitični vpliv. Ta dva strateška cilja Evropska komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen zasleduje s sklenitvijo več prostotrgovinskih sporazumov. Prvi, največji in z največ možnostmi uspešnega epiloga, je brez dvoma tisti z državami članicami Mercosurja. Sporazum, ki naj bi evropskim – tudi slovenskim – podjetjem z odpravo carin olajšal dostop do trgov Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja, bo ob uspešni ratifikaciji ustvaril največje prostotrgovinsko območje na svetu s kar 700 milijoni kupci.
Kaj pomeni, da je delnica draga ali poceni? Vodnik po P/E in multiplikatorjih
Pogosto lahko v naših, pa tudi v svetovnih analizah kapitalskih trgov preberete, da so delnice umetne inteligence 'drage' ali 'precenjene'. A kaj to pravzaprav pomeni? Obstaja vrsta načinov za oceno vrednosti podjetja, od zapletenih modelov diskontiranih denarnih tokov do preprostejših kazalnikov, ki ponujajo hiter vpogled v to, koliko je določena delnica draga ali poceni. Eden najpogosteje uporabljenih kazalnikov v ta namen so multiplikatorji, kot je razmerje P/E.
Multiplikatorji vlagateljem omogočajo, da v nekaj sekundah pridobijo okvirno sliko o vrednotenju podjetja. V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj multiplikatorji pomenijo in kako jih uporabiti za oceno, ali je podjetje realno vrednoteno, precenjeno ali podcenjeno.
Sama cena delnica ni pokazatelj njene vrednosti.
Foto Bobo
Od Budimpešte do Ljubljane: evropski populizem v ofenzivi
Potem ko je v začetku oktobra na parlamentarnih volitvah na Češkem s 35 odstotki glasov prepričljivo zmagalo desničarsko gibanje ANO, je njen vodja in nekdanji premier Andrej Babiš pred dnevi uresničil svoj prvi cilj formiranja nove vlade izključno z desnimi strankami. "Naš skupni cilj je bil zamenjati obstoječo vlado, to nas je povezalo," je o razlogih za kolacijo desne sredine in njenih derivatov na margini povedal najverjetnejši bodoči primer.
Nova koalicija, ki vključuje tudi Motoriste na čelu s kontroverznim Filipom Turekom, ki se sooča z obtožbami rasizma, nacizma in homofobije, je že posegla po znanem repertoarju srednjeevropskega modela neliberalnih političnih struj, ki ga je izpili njegov ideolog, madžarski premier Viktor Orban.
Viharno leto za avtomobiliste: Menjave šefov, padci prodaje in globalni šoki
Z objavo rezultatov BMW se je zaključila sezona objave podatkov evropskih avtomobilskih proizvajalcev. Industrija se je znašla na robu nove krize. Ob ameriških carinah in ohlajanju Kitajske zdaj težave povzroča še kriza s polprevodniki proizvajalca Nexperia. Družba sicer ne proizvaja najbolj naprednih polprevodnikov za svoje stranke, vendar igra pomembno vlogo pri dobavi osnovnih čipov oziroma tranzistorjev ter diod. Kaj kažejo podatki o poslovanju družb? Katera podjetja se v trenutni situaciji znajdejo najbolje in katera najslabše? Kaj kaže gibanje delnic?
Obračun v džungli: Lula na COP30 vodi upor globalnega juga
"Podnebna konferenca COP30 bo osredotočena na reformiranje globalnih finančnih institucij za sproščanje kreditnih pogojev za države v razvoju v boju proti podnebnim spremembam," je pred podnebno konferenco Združenih narodov, ki se začenja v ponedeljek, za Bloomberg Adria povedala veleposlanica gostiteljice Brazilije v Sloveniji Maria Izabel Vieira.
Iz njenih besed je razbrati, da bo osrednja tema konference pravzaprav glavni očitek držav v razvoju oziroma globalnega juga, naslovljen na razviti svet. Tako meni tudi njen šef, brazilski predsednik Lula da Silva, ki namerava tokratni podnebni vrh spremeniti v 'COP resnice'. "Nočemo miloščine, ampak popravek krivic," je pred vrhom zapisal v komentarju nemškega poslovnega časnika FAZ, potem ko je v pogovoru za revijo New Yorker ošvrknil skopuški zahod: "Leta 2009 so obljubili sto milijard dolarjev, pa obljube še niso izpolnili. Minilo je že 16 let. Zdaj je potrebnih 1,3 bilijona dolarjev – in tudi tega očitno ne bodo izpolnili."