Mercosur: avtomobilisti za, kmetje proti – kaj bo odločil Golob?

Napetosti v ameriško-kitajskem trgovinskem trilerju so se po težko pričakovanem srečanju med voditeljema v Busanu le začasno umirile. Soočenje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovega kitajskega kolega Xi Jinpinga je postreglo z odlogom gospodarske vojne, saj sta ekonomski in geopolitični tekmici pragmatično ugotovili, da je za popoln odklop, tako imenovani decoupling, še prezgodaj.

Ali bo tako tudi čez eno leto, ko bo premirje – ki, mimogrede, še ni formalizirano –, podvrženo vnovičnemu pregledu, je povsem nejasno. Zagotovo pa bosta tekmici v tem času vsaka po svoje poskušali doseči ustrezno raven odpornosti gospodarstva in zaščite tehnološke baze pred negativnimi učinki potez nasprotne strani. Kompromis je oddaljen kot še nikoli doslej.

Odštevanje se je začelo tudi za Evropsko unijo, ki poskuša s trgovinskimi dogovori podjetjem v negotovih razmerah zagotoviti predvidljivo gospodarsko okolje, hkrati pa okrepiti svoj geopolitični vpliv.

Ta dva strateška cilja Evropska komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen zasleduje s sklenitvijo več prostotrgovinskih sporazumov. Prvi, največji in z največ možnostmi uspešnega epiloga, je brez dvoma tisti z državami članicami Mercosurja. Sporazum, ki naj bi evropskim – tudi slovenskim – podjetjem z odpravo carin olajšal dostop do trgov Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja, bo ob uspešni ratifikaciji ustvaril največje prostotrgovinsko območje na svetu s kar 700 milijoni kupci.

Slovenija naklonjena

Dogovor, ki ne prinaša le gospodarskih koristi, ampak pomeni tudi pomemben korak v smeri evropske geopolitične avtonomije, je po neuradnih napovedih v sklepnih fazah. Portal Politico je denimo pred dnevi poročal, da naj bi se von der Leynova na njegov uradni podpis v Brazilijo odpravila 20. decembra.

Predlog partnerskega sporazuma bo slovenska vlada obravnavala na četrtkovi seji. Neuradno smo izvedeli, da mu je vladni vrh naklonjen, tako da je pričakovati pozitiven izid. V naslednji fazi mora sporazum ratificirati še parlament. 

Mercosur je deseti največji partner EU pri blagovni menjavi, Evropa pa je lani v Južno Ameriko izvozila za 57 milijard evrov blaga. Sporazum bo odpravil uvozne dajatve na več kot 90 odstotkov izvoženega blaga EU v države Mercosurja in na podoben delež v obratni smeri, zajema pa tudi storitve, med njimi finančno industrijo. Pri nekaterih izdelkih bo liberalizacija postopna in bo potekala v daljših prehodnih obdobjih.

Projekcije učinkov liberalizacije trgovine med blokoma predvidevajo, da bi se evropski izvoz v Mercosur lahko povečal za 39 odstotkov (za 17 odstotkov v obratni smeri), kar bi povzročilo okrepitev blagovne menjave v vrednosti približno 49 milijard evrov na leto in podprlo več kot 440 tisoč delovnih mest po vsej Evropi.

Soavtor Študije učinkov sporazuma na slovensko gospodarstvo in profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani Črt Kostevc je za Bloomberg Adria ocenil, da neposredni učinki na rast domačega BDP niso izraziti. "Po ocenah bi se domači BDP na račun postopne uvedbe sporazuma okrepil za približno desetino odstotka, saj gre v države Mercosurja manj kot odstotek domače zunanje trgovine," pravi. V nominalnem znesku gre za 40 do 60 milijonov evrov v obdobju 10 let, samo prihranki zaradi carin pa so na ravni EU ocenjeni na štiri milijarde evrov.

S 96 milijoni evrov skupnega izvoza se države Mercosurja skupaj uvrščajo pod 40. mesto med največjimi slovenskimi izvoznimi trgi. Na uvozni strani so z 237 milijoni evrov skupnega uvoza v letu 2024 zasedle 28. mesto med največjimi uvoznimi partnericami Slovenije, kažejo uradni podatki.

Največji slovenski izvozni izdelki v države Mercosurja bodo v okviru sporazuma deležni carinske razbremenitve dobrih 22 odstotkov; najbolj z 8,7 odstotka farmacevtski izdelki in s 14,5 odstotka električni stroji in naprave, pravi Kostevc.

Kljub skromnim neposrednim učinkom naj bi imel sporazum pozitivne posredne učinke na slovenski industrijski (zlasti avtomobilsko industrijo in strojegradnjo), farmacevtski in vinarski sektor.

"Popolna liberalizacija trgovine z državami Mercosurja na slovensko gospodarstvo ne bo imela večjega negativnega konkurenčnega učinka," pa dvome nekaterih sektorjev pomirja soavtor študije.

Optimizem avtoindustrije

Prav avtomobilski in vinski sektor se na ravni EU in Slovenije trenutno spoprijemata s precejšnimi izzivi sprememb nakupnih navad, upadanja povpraševanja, azijske konkurence in stroškovne učinkovitosti. Zato je Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov Acea sredi oktobra v javni objavi pozdravilo sporazum, države članice EU pa pozvalo k njegovi ratifikaciji.

"V teh izjemnih časih, ko je na pravilih utemeljen svetovni red kritično spodkopan, je sporazum o prosti trgovini svetilnik v strategiji EU za diverzifikacijo. Zato je ključni element za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti EU," so sporočili iz avtomobilskega združenja.   

"Trenutno so carine za avtomobilski sektor med 15 in 35 odstotki, za vino pa so 15-odstotne," navaja Kostevc. Vendar pri tem opozarja, da so projekcije učinkov na slovensko gospodarstvo precej odvisne od tega, ali bodo podjetja trge Mercosurja prepoznala kot priložnost ali ne.

V domačem avtomobilskem sektorju je slišati pozitivne odzive na sporazum. Ta se namreč ujema s strategijo tržne diverzifikacije članov Gospodarskega interesnega združenja ACS Slovenski avtomobilski grozd, ki si prizadevajo za zmanjšanje odvisnosti od zrelih evropskih trgov, kjer se proizvajalci srečujejo z zadržanostjo kupcev do e-avtomobilov. 

Čeprav po naših informacijah domača avtoindustrija ne razmišlja o vzpostavljanju proizvodnje na trgih Latinske Amerike, optimizem industrije krepijo pričakovanja glede posrednih učinkov večjih naročil za evropske avtomobilske koncerne in njihovega morebitnega širjenja proizvodnih zmogljivosti v regiji. "Argentina in Brazilija sta velika in zanimiva trga tudi za proizvodne lokacije za BMW, Mercedes-Benz in Stellantis," je za naš medij povedal vir iz avtoindustrije, ki je želel ostati anonimen.

S tem se strinja tudi Kostevc, ki pravi, da so pozitivni učinki najbolj pričakovani za velika podjetja in podjetja, ki so del dobaviteljskih verig velikih zahodnoevropskih multinacionalnih podjetij.

Zadržanost živilskega sektorja

A medtem ko je izid glasovanja na ravni držav EU še negotov, bo do njegove potrditve veljal začasni sporazum. Ta ni predmet ratifikacij posameznih držav, ga pa morata potrditi Svet EU in Evropski parlament. V kar četrtletni zgodovini pogajanj so mu zaradi pomislekov živilsko-pridelovalnega sektorja nasprotovale članice z močnim kmetijskim sektorjem, zlasti Francija, svoje pomisleke pa sta izrazili tudi Poljska, Avstrija in Irska. 

Komisija je stališča nasprotnic sicer pozneje omilila z vključitvijo posebnega mehanizma za hitro ukrepanje pri izvajanju dvostranskega zaščitnega mehanizma, ki omogoča izvedbo preiskave v primerih, če se obseg uvoza iz držav Mercosurja poveča za 10 odstotkov ali če se bodo cene kmetijskih proizvodov znižale za 10 odstotkov.

Poleg omenjenega varovala sta tu še ukrepa količinsko omejene tarifne kvote ter povečanje varnostne mreže za pomoč kmetijstvu v krizi (tako imenovani unity saftey net) na 6,3 milijarde evrov kmetijske rezerve v prihodnjem VFO. Za domače kmetijstvo je pomembno določilo ohranjanja oziroma upoštevanja geografskih označb živil, saj se mednje uvršča šest slovenskih živil. Po uvedbi dodatnih varovalk, naj bi sporazumu po neuradnih informacijah nasprotovala le še Varšava. 

Kmetje in njihove stanovske organizacije, kot je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), so sicer do sporazuma kritični. "Opozarjamo, da bo sporazum zagotovo škodil kmetom v EU. Zagovarjamo stališče, da Slovenija ne sme podpreti sporazuma, ki je škodljiv za slovenskega kmeta," je za Bloomberg Adria povedal predsednik KGZS Jože Podgoršek.

"Ne moremo namreč na eni strani od kmetov pričakovati spoštovanja okoljskih standardov in s tem povezanih višjih stroškov, hkrati pa na police spuščati hrano, ki je pridelana po nižjih standardih," meni in dodaja, da tako, ob veliko višjih standardih, evropski in slovenski kmet preprosto ne moreta biti konkurenčna.  

Osnutek sporazuma sicer po naših informacijah vključuje predhodne omejitve uvoza hrane in živil, če te ne ustrezajo evropskim standardom. Evropska komisija napoveduje tudi pregled standardov uporabe pesticidov in stanja glede dobrobiti živali, še preden naj bi izdelki prispeli na evropski trg.

Po izsledkih študije bo sicer največji negativni vpliv čutila prav kmetijska panoga, sploh pridelovalci žita, pravi njen soavtor Kostevc. To je sicer v nasprotju z največjimi skrbmi evropskega kmetijstva, ki so se do zdaj nanašale na govedorejo in prirejo perutnine, saj gre za sektorja, v katerih so močni latinskoameriški pridelovalci. "V povprečju vseh kmetijskih panog bi sporazuma povzročil znižanje dodane vrednosti za 0,3 do 0,65 odstotka," navaja ekonomist.

Ugoden inflacijski učinek

Glede vpliva na prehransko draginjo, ki je vse večji izziv in glavni katalizator inflacije, Kostevc nima točnih napovedi, saj je v igri preveč spremenljivk. Vseeno pa ocenjuje, da bo vpliv sporazuma na splošno inflacijo v EU in Sloveniji na račun nižjih cen izdelkov in storitev ugoden.

Zavarovalna polica EU

Neuradno naj bi bile nasprotnice sporazuma odslej zanj dovzetnejše tudi zaradi negotovosti, ki jo povzroča Trumpova carinska vojna. Prostotrgovinski sporazum je treba razumeti kot protiutež nedavno sklenjenemu sporazumu med Trumpom in Leynovo, ki je EU v čezatlantskem odnosu potisnil v podrejeni položaj.

Na drugi strani je sporazum z Mercosurjem pomemben zaradi skorajšnjega kitajskega monopola nad redkimi minerali. Brazilija, ki je prav tako velika izvoznica redkih mineralov, potrebnih za zeleni prehod evropskega gospodarstva, se je namreč zavezala, da umakne carine na njihov izvoz. Pozitivni učinki Mercosurja lahko nekoliko ublažijo negativne učinke, ki bi nastali zaradi ameriške trgovinske vojne, saj države Mercosurja pomenijo sorazmerno velik trg, ki lahko v določeni meri nadomesti potencialni izpad izvoza na ameriški trg," meni Kostevc.

Bruselj sicer na področju trgovine stavi na tržno diverzifikacijo, s katero išče geoekonomsko in geopolitično avtonomijo ter uvaja obvod blokovski delitvi ZDA – Kitajska. Tako poleg Mercosurja zasleduje tudi prostotrgovinske sporazume z Indijo (ta naj bi bil po neuradnih napovedih sklenjen letos), Mehiko, Indonezijo, Združenimi arabskimi emirati in drugimi tretjimi državami, čemur je naklonjena tudi slovenska vlada.

"Ni naključje, da je po dolgotrajnih pogajanjih dogovor sklenjen ravno v času Trumpovih visokih carin. Hkrati gre tudi za odziv na hitro širitev kitajske trgovine in naložb v Latinski Ameriki, ki je postala njihova glavna trgovinska partnerica," je o ozadju sporazuma povedala Katja Zajc Kejžar, predstojnica Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

"Sporazum pomeni tudi simbolno potezo, da sta EU in Mercosur zavezana k na pravilih temelječemu svetovnemu trgovinskemu sistemu," je še ocenila strokovnjakinja.