Izračun: spreminja se obdavčitev normiranih s. p. – kdo bo na slabšem

Vlada je objavila predlog za izplačilo zimskega dodatka oziroma božičnice, vanj pa vrinila tudi napovedane spremembe sistema obdavčitve normiranih espejev (s. p.). Z obema ukrepoma vlada hiti, saj naj bi začela veljati z davčnim letom 2026. 

V še ne sprejetem predlogu so ohranili spremembe, ki jih je javnosti sredi septembra predstavil finančni minister Klemen Boštjančič. Najprej poglejmo nekaj glavnih točk iz predloga, ki se nanašajo na normirance:

• Prihodnje leto bodo v sistemu normiranih odhodkov lahko ostali tisti espeji, pri katerih povprečje prihodkov v 2024 in 2025 ne bo preseglo 120 tisoč evrov za polne espeje (zavarovani vsaj devet mesecev v preteklem letu) in 50 tisoč evrov za popoldance. V zakonu se namreč črta prehodna ureditev iz novele zakona o dohodnini, ki je določila strožja pravila za izstop v letu 2026.

• Če enkrat polni espe preseže povprečje 120 tisoč evrov, izpade iz sistema in se vanj ne more več vključiti nadaljnjih pet let.

• Sprememba pri davčni osnovi: vpeljuje se progresivna obdavčitev, da se zmanjša razlika med nizko in visoko donosnimi dejavnostmi.

Kdo bo nosil večje davčno breme?

Golobova vlada se je v tem mandatu sistema normiranstva lotila že tretjič. Čeprav v predlogu zakona na več straneh utemeljuje nujnost sprememb, pa naj bi bili po podatkih za leto 2024 z višjo stopnjo obdavčeni približno trije odstotki polnih normirancev in nekaj več kot trije odstotki popoldancev.

Skupno torej to pomeni višjo davčno obremenitev le majhnega števila normirancev, za večino normirancev pa bo davčna obveznost ostala nespremenjena. V nadaljevanju je pripravljen izračun za polnega normiranca in popoldanca ob upoštevanju različno visokih prihodkov. Pri tem je upoštevano, da se prag prihodkov zviša na 120 tisoč evrov oziroma na 50 tisoč evrov, medtem ko višina normiranih odhodkov ostaja nespremenjena.

Normirani odhodki so bili uvedeni kot administrativno olajšanje za začetnike in zavezance z majhnim obsegom poslovanja, ki bi jim vodenje knjig pomenilo nesorazmeren strošek. V praksi pa se je sistem po mnenju predlagateljev razširil tudi na dejavnosti z nizkimi dejanskimi stroški in visokimi prihodki, kjer je postajal instrument za zniževanje davčne obveznosti in odmik od načela obdavčitve po ekonomski moči.

 

Ministrstvo opozarja na več negativnih učinkov:

neenaka obravnava zavezancev z enakimi prihodki, a različnimi dejanskimi stroški;

spodbude za fiktivno samozaposlovanje in izrivanje delovnih razmerij;

manjši interes za zbiranje računov (siva ekonomija);

drobljenje poslovanja in oportunistični prehodi v/iz sistema, da se izkoristi nižja davčna osnova.

Zvišanje davčne stopnje za davčno priznane prihodke zavezancev nad 50 tisoč evrov za popoldanske normirance in nad 120 tisoč evrov za polne normirance z 20 na 35 odstotkov bo po oceni zvišalo prihodke iz naslova dohodnine za približno 10 milijonov evrov v letu 2027. Učinek je manjši od potencialnega, ker predlagatelj pričakuje delno prilagoditev zavezancev.

V šestih letih se je število normirancev podvojilo

V letu 2024 je bilo 90.340 davčnih obračunov v režimu normiranih odhodkov (okoli 60 odstotkov vseh zavezancev z dejavnostjo). Število zavezancev, ki so lani davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se je glede na leto 2017 skoraj podvojilo, medtem ko se je število zavezancev, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, v tem obdobju zmanjšalo za deset odstotkov.

Še posebej se je število normirancev povečalo v naslednjih dejavnostih po standardni klasifikaciji: na področju gradbeništva (s 1.862 v letu 2017 na 4.885 v letu 2023), izobraževanja (z 2.525 v letu 2017 na 5.394 v letu 2023) ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (s 13.608 v letu 2017 na 23.733 v letu 2023).

Dobra polovica normirancev je lani imela davčno priznane prihodke do 20 tisoč evrov, a je njihova davčna obveznost dosegla le desetino skupne davčne obveznosti normirancev. Prihodke nad mejo 50 tisoč evrov je ugotovilo 12 odstotkov normirancev, njihovi davčno priznani prihodki so pomenili dobro tretjino davčno priznanih prihodkov normirancev, davčna obveznost pa se je približala polovici.

Izmed normirancev, ki niso izpolnjevali pogoja za večji delež normiranih odhodkov (popoldanci), jih je imela več kot polovica davčno priznane prihodke do 12.500 evrov, 81 odstotkov do 30 tisoč evrov in le štirje odstotki prihodke, višje od 50 tisoč evrov.