Od Budimpešte do Ljubljane: evropski populizem v ofenzivi

Potem ko je v začetku oktobra na parlamentarnih volitvah na Češkem s 35 odstotki glasov prepričljivo zmagalo desničarsko gibanje ANO, je njen vodja in nekdanji premier Andrej Babiš pred dnevi uresničil svoj prvi cilj formiranja nove vlade izključno z desnimi strankami. "Naš skupni cilj je bil zamenjati obstoječo vlado, to nas je povezalo," je o razlogih za kolacijo desne sredine in njenih derivatov na margini povedal najverjetnejši bodoči primer.

Nova koalicija, ki vključuje tudi Motoriste na čelu s kontroverznim Filipom Turekom, ki se sooča z obtožbami rasizma, nacizma in homofobije, je že posegla po znanem repertoarju srednjeevropskega modela neliberalnih političnih struj, ki ga je izpili njegov ideolog, madžarski premier Viktor Orban.

Z novo vlado se bo češka nacionalna politika odela v trendni skrajno desni in populistični plašč, ki so si ga v zadnjem letu nadele številne vzhodno- in srednjeevropske države. Dobro izhodišče pred spomladanskimi volitvami ima na račun populističnega evropskega vala po ocenah opazovalcev ne nazadnje tudi slovenska desnica. 

Politični komentator in analitik Luka Lisjak Gabrijelčič je glede politične situacije v Evropi slikovit, ko pravi, da imamo opraviti z nihalom: "Ko v eni evropski državi zmaga radikalna desnica, kmalu zatem nekje drugje povede liberalna opozicija," meni in kot praktični primer izpostavi prav oblikovanje Babiševe vlade na eni in največji padec podpore vlade Roberta Fica na Slovaškem na drugi strani. 

Populistična plima v Sloveniji

Toda ''ne gre zgolj za kozmično ravnotežje'', kot napol v šali pravi komentator, saj je treba priznati, da je "iluzija poraza desnih populistov enkrat za vselej padla".

Desni populizem je postal sestavni del političnih sistemov vseh zahodnih in srednjeevropskih držav, tudi v Sloveniji, meni opazovalec. "Slovenska desnica, zlasti SDS Janeza Janše, ima pred parlamentarnimi volitvami to srečo, da plima desnega populizma narašča prav zdaj, saj v primeru prejšnjih volitev ni bilo tako," stanje na evropski politični sceni prevaja na domač teren. Volitve v Sloveniji bodo sicer na vrsti enkrat marca.

"Slovenski desni pol na tokratne volitve vstopa v najboljši kondiciji od vsaj leta 2011, k čemur veliko pripomore konvergenca dvigovanja evropskih populistov," ocenjuje poznavalec.

Toda vprašanje ni, kaj bo storila desnica, opozarja, ampak kako se bosta na trend odzvali opozicija in vladna koalicija, se sprašuje analitik, ki meni, da zaenkrat nista pokazali, da bi se zavedali širšega konteksta, ki jima nikakor ni v korist.

Erozija demokracije v EU

Posebnost Orbanovega modela je njegova prikrojenost lokalnim posebnostim regije. Srednja Evropa je namreč že več kot desetletje poligon za izrazito lokalizirano vrsto antiliberalizma, ki ga odlikuje družbeno konservativen nacionalizem, cepljen s prezirom do nadnacionalnih evropskih institucij, ki hkrati brez zdržkov računa na sredstva iz skupnega evropskega proračuna.

Tako tudi Babiševa praška koalicijska pogodba vključuje zavračanje evropskih migracijskih in okoljskih reform, vključeni pa so klasični dodatki populistov, vse od napovedi višjih plač, nižjih cen elektrike ter ukinitve plačevanja medijskega prispevka do zimzelene strožje migracijske politike z okrepitvijo policijskih pooblastil.

 

Orbanov model od leta 2023 poskuša na Slovaškem uveljaviti tudi četrta vlada premierja Roberta Fica. "Ficeva vlada je na dnu svoje popularnosti, vseskozi je na robu razpada," o uspešnosti Orbanovega izvoznega artikla meni Lisjak Gabrijelčič. Novembrsko merjenje javnega mnenja je pokazalo, da Ficevo vlado podpira le dobrih 17 odstotkov, kar je najmanj v zadnjih več kot dveh letih.

Nič bolje na domačem terenu pred spomladanskimi parlamentarnim volitvami ne kaže Orbanu, meni analitik. "Podpora je precedenčno nizka, a treba bo počakati, saj je do volitev, podobno kot v Sloveniji, še nekaj časa," pravi Lisjak Gabrijelčič, ki meni, da je odpoved srečanja Trump-Putin v Budimpešti znaten hendikep za madžarskega voditelja, ki je na račun visokega in potencialno zgodovinskega mednarodnega dogodka pričakoval znatne politične dividende.    

Poznavalec opozarja še, da "je trenutna politična radikalizacija v Evropi nevzdržna", če ne bo prišlo do spremembe v načinu delovanja populističnih strank "v smislu njihovega približevanja centru". "Če njihov razvoj ne bo šel po poti, ki smo ji priča v Italiji, kjer se je radikalna desnica preobrazila v povsem normalno desnico, bo prišlo do krize in erozije demokratičnih sistemov," napoveduje poznavalec, pri čemer svari, da je to voda na mlin mednarodnim akterjem, kot sta Vladimir Putin in Donald Trump.

Globalni fenomen

Zdrs v smeri nacionalizma, tradicionalizma, evroskepticizma, protielitizma in za nameček še proruske drže pa ni omejen le na vzhod Evrope. "Krepitev skrajne desnice je predvsem globalni pojav, ki v veliki meri izhaja iz občutka ekonomske in socialne ogroženosti med ljudmi v času gospodarskih in geopolitičnih kriz ter družbenih sprememb," pravi Aleksandar Jekić, mladi raziskovalec na Centru za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.    

Kot so pokazale septembrske volitve v največji nemški zvezni deželi Severno Porenje – Vestfalija, kjer je skrajno desno Alternativa za Nemčijo (AfD) prejela kar 16,4 odstotka glasov, se populistični virus širi tudi na zahod. Celo desnosredinskemu kanclerju Friedrichu Merzu je konec oktobra 'ušla' neprimerna izjava v zvezi s podobo nemških mest. "Še vedno pa imamo težavo s tem, kako so videti naša mesta, zato notranji minister spodbuja in izvaja obsežne deportacije," je dejal kancler, ki je sicer svojo predvolilno platformo zasnoval na ostrejšem protimigracijskem stališču.

 

 

''Nemčija je idealen primer učinka splošnega občutka ogroženosti na zasuk volivcev,'' meni Jekić, "saj je v preteklih letih izkusila množične migracije, istočasno pa je v procesu preoblikovanja gospodarstva iz industrijskega v storitveno naravnano."

Ne nazadnje ima težave z akomodacijo skrajnih populističnih struj v razdeljeni in viseči narodni skupščini tudi obupno slabotna francoska vlada centristov predsednika Emmanuela Macrona, ki jo vodi premier Sébastien Lecornu. Nad njo pri sprejemanju spornega proračuna za leto 2026 visi nenehna grožnja nezaupnice, vlada pa je po prvem imenovanju kabineta padla že po 836 minutah. Za sprejetje proračuna, svoj obstanek in onemogočanje namer skrajno desnega Nacionalnega zbora pod vodstvom Marine le Pen je moral Lecornu nazadnje pragmatično popustiti socialistom pri zamrznitvi Macronove pokojninske reforme in dvigu davkov za premožne.  

Prodor populistične agende v sredinsko politiko na evropski ravni je po oceni politologa in znanstvenega sodelavca na Katedri za mednarodne odnose na FDV Marka Lovca posledica izida lanskoletnih volitev za evropski parlament. Lisjak Gabrijelčič gre še dlje, ko govori o splošni krizi evropskih političnih elit, ki ne prinaša samo krepitve njenih skrajnih polov. "Od covida imamo v Evropi težave z vladanjem, saj se vlade ne glede na ideologijo niso sposobne održati na oblasti," pravi, pri čemer poleg Slovaške izpostavi še letošnje predsedniške volitve na Poljskem, kjer je spomladi pod liberalno vladno koalicijo premierja Donalda Tuska slavil konservativec Karol Nawrocki, ki ga je podprl Orban.

Vendar pa Lovec ponuja bolj niansiran pogled, ko pravi, da desnosredinske stranke vseeno uspešno omejujejo širši prodor evroskeptičnih populistov, kot se je to zgodilo nedavno v Nemčiji. "Desnosredinskim strankam ob temah, kot so varnost, gospodarski zastoj, migracije, z vlaganji v obrambo, konkurenčnost in protimigracijsko retoriko uspeva zadržati svoje volivce in omejiti populistične-evroskeptične stranke, ki so pogosto proruske in z dvomljivimi idejami glede gospodarstva," pravi.

Negativno vpliva tudi širši kontekst podobnosti populističnih strank v Evropi s Trumpom, meni. "Ta je še vedno pogosto viden kot tveganje, kljub temu da se je retorika Trumpa do Evrope zmehčala in se trenutno osredotoča na krepitev pritiska na Kitajsko, ki je še ena tema, ki jo desna sredina bolj podpira kot leva sredina, ki je glede tega bolj razdeljena," pravi strokovnjak.

Jekić dodatno izpostavlja, da dvome in občutek ogroženosti volivcev tudi v razvitih evropskih državah, kot je Nemčija, dodatno stopnjuje negotov širši mednarodni kontekst. Geopolitične krize dajejo dodaten naboj medijsko izpostavljenim temam, kot so migracije in teroristični napadi, ki krepijo skrajno desnico, sklene raziskovalec.