Analitiki o NLB pred objavo rezultatov: Kaj bo z delnico?

Skupina Nova Ljubljanska banka (NLB) bo v četrtek objavila poslovne rezultate za prvih devet mesecev tega leta. Analitiki pričakujejo nekoliko manjše številke kot v istem obdobju lani. Bo NLB presenetila? Zbrali smo nekaj komentarjev poslovanja največje banke na slovenskem trgu in širše v regiji.

 

Pavlović, Ipopema: "Pričakujemo malo šibkejše rezultate kot lani"

Po oceni Vladana Pavlovića iz družbe Ipopema bodo glavni razlogi za zmeren upad dobička nižje obrestne mere, višji stroški poslovanja in normalizacija stroškov tveganja. "Vedno komentiramo samo četrtletne rezultate, saj obdobja šestih, devetih ali 12 mesecev dajejo popačeno sliko. Na primer, devetmesečni rezultati bodo pod vplivom tako prvega kot drugega četrtletja," je poudaril Pavlović in dodal, da pri ocenjevanju poslovanja raje daje prednost rezultatom tretjega četrtletja posebej.

Po njegovih napovedih bo NLB v tretjem četrtletju 2025 ustvarila približno 126 milijonov evrov čistega dobička, kar bi pomenilo 6,5-odstotni medletni upad. "Ta napoved vključuje višje neto oblikovanje oslabitev v primerjavi z lani – saj je bila osnova iz tretjega četrtletja 2024 izjemno nizka – ter višje stroške poslovanja in počasnejšo rast prihodkov zaradi nižjih obrestnih mer," je pojasnil Pavlović.

Prihodki iz osnovne dejavnosti naj bi po njegovih ocenah ostali trdno pozitivni. Pričakuje, da bo poslovni dohodek NLB dosegel 329 milijonov evrov, kar pomeni triodstotno rast v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem. Glavni motor te rasti bodo večji neto prihodki iz provizij in nadomestil, medtem ko bo neto obrestni dohodek dosegel približno 234 milijonov evrov, kar pomeni le 0,5-odstotno medletno povečanje.

"Pričakujemo nekoliko šibkejše rezultate v primerjavi z lani, predvsem zaradi negativnega vpliva nižjih obrestnih mer, višje ravni stroškov poslovanja – kamor spadajo bančni davek, vlaganja v digitalno infrastrukturo in rast plač – ter normalizacije stroškov tveganja v okviru napovedanega razpona med 30 in 50 bazičnimi točkami," je dejal Pavlović. Po njegovih besedah to ne bi smelo biti presenečenje, saj je bilo po začetku zniževanja obrestnih mer ECB splošno pričakovano, da se bo rast neto obrestnih prihodkov upočasnila.

Kljub temu dodaja, da padec ni strm, saj je NLB proaktivno ukrepala za ublažitev vpliva nižjih obrestnih mer – med drugim z večjim deležem posojil s fiksno obrestno mero, preusmeritvijo sredstev v vrednostne papirje, zmanjšanjem depozitov pri ECB ter širitvijo poslovanja z lizingom in povečanjem obsega poslovanja.

Pavlović ocenjuje, da bo kakovost sredstev ostala stabilna, saj makroekonomsko okolje v regiji ostaja ugodno. "Politične razmere v Srbiji in Bosni se stabilizirajo. Korporativni sektor je verjetno še vedno zadržan pri novih investicijah, vendar bo maloprodajni segment v vseh državah verjetno dosegel dobre rezultate, zato bo skupna rast obsega poslovanja solidna," dodaja.

Možno pozitivno presenečenje bi se po njegovem mnenju lahko zgodilo le, če bi banki uspelo obvladovati stroške bolje od pričakovanj ali če bi bili stroški tveganja nižji od načrtovanih. "V tem primeru bi lahko NLB v tretjem četrtletju poročala o nespremenjenem ali celo nekoliko višjem čistem dobičku," še sklene Pavlović.

Antolić, InterCapital: "Stroški ostajajo najtežja kategorija za ocenjevanje"

Po besedah Mihaela Antolića, analitika pri hrvaški investicijski družbi Intercapital, so znižanja obrestnih mer ECB že začela vplivati na celoten bančni sektor. "Večina bank je znižala obrestne mere pri posojilih, nekoliko manj pa pri depozitih. Po naših ocenah se bo v letih 2025 in 2026 rast prihodkov nekoliko upočasnila, predvsem zato, ker neto obrestni prihodki ne bodo več rasli tako hitro kot v prejšnjih obdobjih. Vendar pa se bo po tem stabilna rast vrnila," pravi Antolić.

Glede prihajajočih rezultatov poslovanja po devetih mesecih pričakuje stabilne številke brez večjih presenečenj.
"Pričakujemo, da bodo neto obrestni prihodki stabilni ali nekoliko večji kot lani, medtem ko bodo prihodki iz provizij glavni dejavnik rasti. Stroški ostajajo najtežja kategorija za ocenjevanje, saj vključujejo slabitve in rezervacije, ki so močno odvisne od ravni tveganja. Ti bodo verjetno imeli največji vpliv na čisti dobiček, ki ga pričakujemo na ravni lanskega devetmesečnega obdobja ali nekoliko nižje," pojasnjuje Antolić.

Po njegovih besedah se bo rast posojil in depozitov nadaljevala, odvisno od države, z enomestnimi do dvomestnimi stopnjami. "Rezultati bodo stabilni in bodo omogočili nadaljnjo rast v prihodnosti, vendar ne pričakujemo več dvomestnih rasti, kakršne smo videli v zadnjih letih – predvsem zato, ker se je okolje obrestnih mer močno spremenilo," sklene analitik.

Po njegovih besedah NLB že aktivno zmanjšuje obrestno občutljivost, torej odvisnost prihodkov od gibanja obrestnih mer, kar ji bo pomagalo ublažiti vpliv nadaljnjih znižanj. Medtem ko bo obrestni del poslovanja v prihodnjih letih pod pritiskom, Antolić pričakuje solidno rast prihodkov iz provizij in nadomestil.

Lukačić: Poudarek na strogem nadzoru stroškov

"V tretjem četrtletju 2025 pričakujemo nadaljevanje solidnih trendov, k temu bo prispevala rast kreditnega portfelja," meni Rudi Lukačić, analitik Bloomberg Adria. Kreditiranje na ključnih trgih je v prvi polovici leta ohranilo zagon: kreditiranje podjetij v Sloveniji se je na letni ravni povečalo za šest odstotkov, gospodinjstev pa za 7, medtem ko je v Srbiji kreditiranje gospodinjstev zraslo za 14 odstotkov, podjetij pa za sedem. Poudarek ostaja na organski rasti v regiji in strogem nadzoru stroškov.

Sikimić, Oddo BHF: 'Nizka dvomestna rast posojil ne bi smela biti več presenečenje'

Jovan Sikimić iz Oddo BHF meni, da bi lahko bilo edino presenečenje zaradi stroškov tveganja, kot je bilo to v večini prejšnjih četrtletij. "Sicer nizka dvomestna rast posojil ne bi smela biti več presenečenje in veliko več kot to bi požrlo kapitalsko osnovo," poudarja.

V tretjem četrtletju, ko bi moral biti levji delež padca euriborja že za nami, bomo po njegovih besedah morda priča nižjemu tempu krčenja neto nominalne vrednosti v primerjavi z zadnjima dvema četrtletjema. "Kakršni koli komentarji glede morebitnih združitev in prevzemov bi bili koristni, vendar mislim, da to ni realistično za pričakovati," ocenjuje Sikimić.

Analitiki enotni: NLB ostaja privlačna za nakup

Delnica NLB ostaja med najbolj priljubljenimi naložbami v regiji, saj jo vsi analitiki, ki objavljajo nakupne smernice, priporočajo za nakup. Po zadnjih podatkih Bloombergovega konsenza ima delnica 100-odstotni delež priporočil kupi (buy) brez enega samega priporočila za prodajo (sell) ali nevtralno držo (hold).

Povprečna ciljna cena analitikov znaša 194,52 evra, kar v primerjavi z aktualno ceno 176 evrov pomeni potencialno 10,5-odstotno rast. Letni donos (vključno z dividendami) se giblje okoli 50,9 odstotka, kar NLB uvršča med najdonosnejše finančne institucije v srednji in jugovzhodni Evropi.

Najbolj optimističen je hrvaški Intercapital, ki delnici pripisuje ciljno ceno 209 evrov, sledi Erste Group z 200 evri, medtem ko se večina preostalih napovedi giblje med 189 in 199 evri. Tudi vsi vodilni mednarodni analitiki – vključno s Citi, Oddo BHF in PKO BP Securities – vztrajajo pri nakupnem priporočilu kupi, pri čemer poudarjajo visoko kapitalsko ustreznost, stabilne dobičke in nadpovprečno dividendno donosnost.

"Po trenutni tržni ceni se delnice NLB Skupine trgujejo z razmerjem P/E 7,1x, kar je pod povprečjem skupine regionalnih konkurentov (9,2x)," ugotavlja Lukačić. Cena delnice je blizu zgodovinskega maksimuma in se giblje okoli svoje knjigovodske vrednosti (P/B 1,1). "Dividendna politika ostaja radodarna, dividendni donos znaša 8,6 odstotka, medtem ko znaša donos indeksa SBITOP približno pet odstotkov. Prvi obrok dividende v višini 6,43 evra na delnico iz dobička za leto 2024 je bil že bil izplačan, drugi obrok pa se pričakuje do konca leta. Tržni sentiment do delnice NLB ostaja pozitiven – v prvi polovici leta 2025 je njena cena zrasla za več kot 38 odstotkov, medtem ko je indeks SBITOP pridobil 47 odstotkov."

Kaj analitiki napovedujejo za leto 2025?

Analitiki, ki spremljajo poslovanje NLB Skupine, za leto 2025 napovedujejo stabilne rezultate ob nekoliko manjši rasti prihodkov zaradi vpliva upadanja obrestnih mer, vendar ob ohranjanju močne kapitalske pozicije in visoke donosnosti.

Po mediani napovedi analitikov, ki jo na spletni strani objavlja NLB, naj bi največja banka na slovenskem trgu v celotnem letu 2025 ustvarila 483,6 milijona evrov čistega dobička, kar je le rahlo manj kot leto prej. To kaže na visoko odpornost poslovnega modela v obdobju nižjih obrestnih prihodkov. Dobiček pred davki naj bi znašal 563,7 milijona evrov, medtem ko se skupni prihodki iz poslovanja ocenjujejo na 1,28 milijarde evrov.

Ključni vir prihodkov ostajajo neto obrestni prihodki, ki bodo po pričakovanjih letos dosegli 942,8 milijona evrov, kar je približno na ravni prejšnjega leta, kljub znižanju obrestnih mer ECB. Rast prihodkov bo bolj izrazita pri provizijah in nadomestilih, ki naj bi dosegli 329 milijonov evrov, kar pomeni petodstotno medletno povečanje. Analitiki ob tem opažajo tudi postopno rast drugih prihodkov, povezanih z naložbami in lizingom.

Skupni stroški poslovanja se bodo po napovedih gibali okoli 615 milijonov evrov, razmerje med stroški in prihodki (CIR) je pri približno 48 odstotkih, kar je še vedno zelo konkurenčno glede na evropske banke. Med glavnimi pritiski na stroške so bančni davek, vlaganja v digitalno infrastrukturo in višje plače.

Kakovost kreditnega portfelja ostaja zelo dobra – delež nedonosnih terjatev (NPL) naj bi se v letu 2025 znižal na 1,9 odstotka, kar je med najboljšimi v regiji. Stroški tveganja (CIR) bodo po napovedih zmerni, okoli 0,35 odstotka, kar kaže na stabilno kreditno okolje.

Kapitalska ustreznost banke ostaja na visoki ravni. Količnik CET1 naj bi se gibal okoli 15,5 odstotka, skupni kapitalski količnik pa pri 18,7 odstotka, kar banki omogoča nadaljnjo rast in ohranja varnostno rezervo nad regulatornimi zahtevami.

NLB naj bi tudi v prihodnjih letih ohranila eno najvišjih donosnosti v regiji – ROE (donosnost kapitala) naj bi v letu 2025 znašal 14,5 odstotka, kar se bo v prihodnjih dveh letih le postopoma znižalo na okoli 13 odstotkov, predvsem zaradi normalizacije dobička in rasti kapitala.

Rast posojil naj bi v letu 2025 znašala okoli devetih odstotkov, kar presega rast depozitov (okoli pet odstotkov). Kljub temu razmerje med posojili in depoziti ostaja varno, pri 78 odstotkih, kar pomeni, da NLB še vedno ohranja visoko likvidnost in razpoložljivost virov za nadaljnje kreditiranje.

Analitiki napovedujejo tudi visoke dividende – za leto 2025 12,9 evra na delnico, kar pomeni dividendni donos med najvišjimi v bančnem sektorju v regiji. Do leta 2027 naj bi se dividenda še zvišala na približno 14 evrov na delnico.

ECB znižala kapitalske zahteve za NLB Skupino

Evropska centralna banka (ECB) je po rednem nadzornem postopku (SREP – Supervisory Review and Evaluation Process) znižala kapitalske zahteve za NLB Skupino. Od 1. januarja 2026 bo tako zahteva drugega stebra (P2R) znižana z 2,12 na 2,1 odstotka, medtem ko se smernica drugega stebra (P2G) znižuje z enega odstotka na 0,75 odstotka.

Gre za del regulatornega okvira, s katerim ECB ocenjuje, kako stabilno in varno banke poslujejo ter ali imajo dovolj kapitala za pokrivanje tveganj. Znižanje teh zahtev pomeni, da ECB izraža večje zaupanje v finančno trdnost in upravljanje tveganj NLB Skupine.

Za NLB to prinaša večjo kapitalsko prožnost, saj bo za izpolnjevanje regulatornih zahtev potrebovala nekoliko manj kapitala. To ji omogoča več manevrskega prostora za kreditno dejavnost, naložbe ali izplačilo dividend delničarjem.

 

__

Dodan komentar analitika Bloomberg Adria Rudija Lukačića in Jovana Sikimića - 4. november 2025 ob 15.50.