Zgodbe tedna: stopnjevanje vojne v Iranu, likvidnost indeksa SBITOP, energetska kriza

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Bodo ZDA napadle iranske otoke?

Ameriški predsednik Donald Trump pogosto sprejema pomembne geopolitične odločitve prav ob koncih tedna – kar denimo dokazujeta operacija v Venezueli in invazija na Iran, ki sta se obe zgodili v soboto. Ta podaljšani vikend bi ZDA zato lahko napadle iranske otoke. Kako bi se na to odzvali trgi?

Zakaj se iranska gospodarska hrbtenica ne zlomi

Koalicijska zračna kampanja ZDA in Izraela je v mesecu dni uničila že več kot 10 tisoč iranskih ciljev. Letalstvo, mornarica, raketne sile, vojna industrija so pohabljeni, iranski vojaško-politični vrh povsem penetriran, predvsem pa v veliki meri likvidiran. Toda posledice operacije Epski bes so v regiji, bogati z nafto, za globalno gospodarstvo predvidljivo epsko negativne. Kar je bistveno manj jasno, je njen vpliv na Iran in dolgoživost režima v Teheranu. Iran je taktično na kolenih, toda strateško zmaguje - zakaj? Podrobnosti navajamo na povezavi.

Se bo Iran zatekel k terorizmu?

Iranska desetletna strategija tako imenovane strateške globine oziroma postavljanja obrambne črte daleč od meja Irana se je v regionalnih vojnah po Hamasovem napadu na Izrael 7. oktobra leta 2023 sesula. Zdaj se bo Iran po oceni poznavalcev obrnil k tistemu, kar mu gre najbolje – vodenju asimetričnih operacij po vsem svetu, vključno s terorističnimi dejanji.

Kako se energetski šok preliva v gospodarstvo?

Dva meseca po začetku vojne na Bližnjem vzhodu se njen vpliv na slovensko gospodarstvo še ni v celoti prelil v poslovanje, a nekateri kazalniki se že obračajo. Stroški energentov in logistike rastejo, inflacijska pričakovanja so se zvišala, podjetja pa opozarjajo na postopno slabšanje konkurenčnosti in omejene možnosti prenosa stroškov na kupce. Preberite, kakšni so prvi signali iz slovenskih podjetij?

Bodo višje cene nafte okrepile dobičke ali pospešile padec povpraševanja?

Visoka cena nafte danes v veliki meri ni posledica klasičnega razmerja med ponudbo in povpraševanjem, temveč t. i. "vojne premije", kar precej dobro povzema trenutno negotovost na energetskih trgih.

Trenutno smo v fazi, kjer visoke cene kratkoročno krepijo dobičke, hkrati pa dolgoročno delujejo kot pospeševalec prehoda v alternative, kot so električna mobilnost in večja energetska učinkovitost.  Analiza: ali lahko alternative fosilnim gorivom dolgoročno nadomestijo nafto in plin?

Bo iranska energetska kriza nepričakovana rešiteljica avtoindustrije?

Medtem ko vojna v Iranu z rastočimi cenami energentov pretresa globalno gospodarstvo in finančne trge, pa se v kaosu vojne pojavljajo redki zmagovalci. Med nepričakovanimi svetlimi izjemami, ki bi si od naraščajočih cen pogonskih goriv lahko obetale pozitivne posledice, je kronični bolnik evropske industrije – avtoindustrija. Ta se že nekaj let ubada z nestanovitnostjo poslovnega, zakonodajnega in prodajnega okolja, kar ji močno otežuje in draži zeleni obrat v smeri elektrifikacije.

Indeks SBITOP premaguje globalne konkurente. A kako hitro ga lahko zamaje en posel?

Slovenski borzni indeks SBITOP je v zadnjem desetletju vlagateljem prinesel nadpovprečne donose in stabilne dividende, s čimer je prekašal največje ameriške indekse. A prav v trenutku, ko bi lahko postal bolj zanimiv za globalni kapital, ga omejuje plitkost trga, kjer lahko že en večji posel povzroči ekstremne premike cen, kot se je nedavno zgodilo pri delnici Luke Koper. Bi moralo to vlagatelje skrbeti?

Foto Bobo

 

Varčevalni računi: kdo ponuja največ in koliko se to v resnici splača?

Obrestne mere na varčevalnih računih pri slovenskih bankah so trenutno zelo nizke in v večini primerov ne pokrijejo niti inflacije. V praksi to pomeni, da varčevalni račun ni instrument za ustvarjanje realnega donosa, temveč predvsem za upravljanje likvidnosti in ločevanje prihrankov od vsakodnevne porabe. Primerjali smo obresti varčevalnih računov slovenskih bank in hranilnic.Vrh obrazca

Kako sta NLB in SDH ostala brez milijonov evrov

Navadna terjatev NLB je znašala 55 milijonov evrov, medtem ko je Slovenski državni holding (SDH) prijavil 15,4 milijona evrov težko terjatev. Iz stečajne mase nekoč največjega gradbinca v državi SCT, ki se je začel že leta 2011 in se bliža koncu, bosta prejela skupaj manj kot 200.000 evrov.

Kdo je še med upniki, ki so prijavili terjatev, v višini vsaj milijona evrov? Med njimi je tudi fizična oseba, ki je po višini terjatve na petem mestu. Podrobneje pišemo na povezavi.

Koliko letos stanejo first minute počitnice na Jadranu

Po ocenah Svetovnega sveta za potovanja in turizem (WTTC) sektor zaradi motenj v letalskem prometu in zmanjšane mobilnosti mednarodnih potnikov izgublja približno 600 milijonov dolarjev na dan. Kaj to pomeni za počitnice na Jadranu in Hrvaško, kjer Slovenci tradicionalno v največjem številu preživljamo poletne počitnice? 

"Odjavili" so se iz Slovenije, a jih je Furs našel in jim odmeril milijone dodatnih davkov

Davčni rezident je pravna ali fizična oseba, ki je zavezana za plačilo davčnih obveznosti v Sloveniji. Ker nekateri iz Slovenije svoje rezidentstvo prenesejo v tujino, Furs preverja, ali izpolnjujejo pogoje za rezidentstvo, in če ne, jim odmeri plačilo davka. V finančnih preiskavah, ki so se zaključile v letu 2025, je finančna uprava obravnavala 135 preiskovancev. Kaj so ugotovili?

Kje so zavarovalnice lani služile več – in kje manj

Slovenske zavarovalnice so lani povečale obseg poslovanja, okrepile kapital in večinoma izboljšale dobičkonosnost, pri čemer je panogo poganjalo predvsem mirnejše leto brez večjih škodnih dogodkov. A pod površjem se kaže jasna razlika: medtem ko so premoženjska zavarovanja beležila močno rast, so se zaradi slabših razmer na finančnih trgih slabše odrezala življenjska zavarovanja.

Slovenija v 2025 zaostajala za regijo - kaj ji analitiki napovedujejo letos

Slovenija je zaostajala za regijo, z rastjo BDP v vrednosti 1,1 odstotka v letu 2025, kar kljub močni gradbeni dejavnosti odraža šibko zunanje povpraševanje in zadržano potrošnjo. V letu 2026 se pričakuje zmerno okrevanje rasti na približno 2,2 odstotka.

"Zaspani" drugi pokojninski steber: Zakaj imajo ljudje raje denar na bankah kot v skladih?

Številke kažejo, da drugi pokojninski sistem po 25 letih delovanja ni dosegel svojega namena – vplačane premije so prenizke, prav tako število aktivno vključenih zaposlenih. Zakaj je tako? Mnenja strokovnjakov niso povsem enotna.

Baterijska revolucija: še investicijska priložnost ali je na trgu že gneča?

Baterijski hranilniki postajajo ključni del energetskega sistema, saj blažijo cenovna nihanja in podpirajo rast proizvodnje iz obnovljivih virov. Ob hitrem porastu števila projektov in upadanju cen tehnologije pa se vse pogosteje odpirajo vprašanja o njihovi dolgoročni donosnosti za vlagatelje. Kratkoročno sogovorniki ob trenutnih skokih cen električne energije poudarjajo: "Donosnost baterijskih hranilnikov je neločljivo povezana s ceno plinskih elektrarn; če ta raste, raste tudi donos investitorjev." Več na povezavi.

ETF-i postajajo hit domače borze

Na Ljubljanski borzi se povpraševanje po ETF-ih v zadnjih letih postopoma krepi. K temu prispevajo širša ponudba produktov, boljša finančna pismenost vlagateljev ter tudi dobra pretekla donosnost. Pomembno vlogo imajo tudi digitalne trgovalne platforme, ki so vlaganje približale širši javnosti in znižale vstopne ovire.

Pred letom 2025 je bil promet z ETF-i zelo omejen in praviloma nizek, danes pa postajajo vse pomembnejši del portfeljev slovenskih vlagateljev. Kaj o njih pravijo na Ljubljanski borzi, kaj so njihove prednosti?