Baterijska revolucija: še investicijska priložnost ali je na trgu že gneča?

Baterijski hranilniki postajajo ključni del energetskega sistema, saj blažijo cenovna nihanja in podpirajo rast proizvodnje iz obnovljivih virov. Ob hitrem porastu števila projektov in upadanju cen tehnologije pa se vse pogosteje odpirajo vprašanja o njihovi dolgoročni donosnosti za vlagatelje. Kratkoročno sogovorniki ob trenutnih skokih cen električne energije poudarjajo: "Donosnost baterijskih hranilnikov je neločljivo povezana s ceno plinskih elektrarn; če ta raste, raste tudi donos investitorjev."

Energetska slika se spreminja predvsem zaradi rasti proizvodnje iz obnovljivih virov, ki sistem premikajo iz centraliziranega v decentraliziranega. To po besedah Vladimirja Miloševića iz Huaweia prinaša precej večjo kompleksnost in cenovno nihajnost. "Z nameščanjem obnovljivih virov prehajamo v sistem, ki je bistveno bolj nepredvidljiv," je poudaril in dodal, da proizvodnja energije narašča predvsem v konicah, ki jih poraba vse težje dohaja.

Ob tem ostaja sestava porabe izrazito neuravnotežena, saj promet porabi več kot 40 odstotkov energije, a ga obnovljivi viri pokrivajo le v zelo omejenem obsegu. "Tu vidimo večje povpraševanje po srednje velikih baterijah, saj bodo pomembne za podporo cestnega polnilnega omrežja," meni Milošević.

Visoka proizvodnja iz sončnih elektrarn močno zniža cene elektrike

Prav neskladja med proizvodnjo in porabo so glavni razlog za naglo rast števila baterijskih hranilnikov. Ti postajajo nujni predvsem zaradi pojava tako imenovane kanibalizacije cen, ko visoka proizvodnja iz sončnih elektrarn močno zniža cene elektrike. "Ob lepem sončnem dnevu cena elektrike močno pade, zato potrebujemo hranilnike, da to energijo shranimo in jo prodamo pozneje," pojasnjuje Jan Bohinec iz GEN-I. V praksi to pomeni, da je vrednost sončne energije v poletnih mesecih pogosto precej nižja od pasovne, hkrati pa se povečuje število ur z zelo nizkimi ali celo negativnimi cenami.

Na sistemski ravni to potrjuje tudi Gašper Rugelj iz GEN-I, ki opozarja, da baterije postajajo ključne za uravnavanje vedno večjih razlik med najvišjimi in najnižjimi cenami elektrike. "Čeprav poraba energije ne raste bistveno, se razlike med urami močno povečujejo – prav zato so baterijski hranilniki nujni za stabilizacijo sistema," je dejal. 

Čeprav so baterije zaradi teh okoliščin postale ekonomsko upravičene, se razmere hitro spreminjajo. Donosnost, ki je bila v začetnih fazah visoka, se že znižuje. "Dobičkonosnost baterijskih hranilnikov bo v prihodnjih letih upadala tudi do 50 odstotkov na leto, a investicije bodo še vedno smiselne," ocenjuje Bohinec. Trenutni donosi se za tipične investitorje gibljejo okoli desetih odstotkov ali več, vendar so bili pri prvih projektih po besedah poznavalcev sektorja precej večji. Hkrati so prihodki izrazito nihajni, saj lahko v zimskih mesecih upadejo tudi za 70 odstotkov, kar pomeni dodatno tveganje za vlagatelje.

Na tveganja opozarjajo tudi drugi sogovorniki. "Vsaka taka investicija prinaša tveganja, pričakovanja o donosih pa so pogosto previsoka," je opozoril Bohinec, medtem ko Milošević dodaja, da velik val investitorjev že pritiska na omejene zmogljivosti omrežja, zaradi česar se ponekod pripravljajo tudi omejitve priključevanja novih projektov.

Algoritmi upravljajo baterije

Upravljanje baterijskih hranilnikov je ob tem postalo izrazito tehnološko zahtevno. Sistemi delujejo v realnem času, odločitve pa se sprejemajo avtomatizirano na podlagi algoritmov. "Vsakih 15 minut dobimo nov signal, zato brez naprednega algoritmičnega trgovanja baterij danes ni mogoče učinkovito upravljati," poudarja Bohinec. Rugelj ob tem dodaja, da se trgovanje z elektriko vse bolj seli na kratkoročne trge: "Danes vidimo tudi do desetkrat več trgovanja znotraj dneva kot na dnevnem trgu, kar dodatno povečuje pomen hitrega odziva baterij."

Kljub padanju donosnosti zanimanje za vlaganja ostaja veliko. Vstopajo tako klasična energetska podjetja kot finančni investitorji, ki v baterijah vidijo novo priložnost. Nejc Jamšek iz HSE ob tem opozarja, da je tehnologija sicer razmeroma enostavna za postavitev, a je ključni izziv umeščanje v prostor. "Postopki umeščanja lahko trajajo tri- do štirikrat dlje kot sama gradnja, kar investitorji pogosto podcenjujejo," je dejal. 

Pomemben dejavnik ostajajo tudi dobavne verige, kjer prevladuje Kitajska. "Večina baterijskih sistemov še vedno prihaja od tam, pri čemer se pogoji na trgu spreminjajo, tudi zaradi zmanjševanja subvencij," opozarja Milošević. Razlike v stroških med državami so velike – v Sloveniji je investicija v baterijski sistem še vedno občutno dražja kot v državah, kot je denimo Bolgarija, kjer vlade ponujajo obsežnejšo podporo."

Na potrebo po celovitem upravljanju sistema opozarja tudi Žiga Pižorn iz Petrola, ki poudarja, da samo tehnologija ne bo dovolj. "Čas, ko smo se lahko zanašali na stabilnost sistema, je minil – stabilnost bo treba aktivno upravljati, tudi na strani odjemalcev," je dejal.

Slovenija tako vstopa v obdobje, ko bodo baterijski hranilniki igrali vse pomembnejšo vlogo pri stabilizaciji cen in zagotavljanju zanesljive oskrbe. A hkrati se trg hitro profesionalizira – uspešni bodo predvsem projekti, ki bodo stroškovno učinkoviti, tehnološko napredni in podprti z dobrim upravljanjem. Kot poudarjajo sogovorniki, obdobje največjih donosov že mineva, prihodnost pa bo zaznamovana z večjo konkurenco in manjšimi, a stabilnejšimi donosi.