Rast v regiji Adria je v letu 2025 kazala odpornost, vendar izgubila zagon, med gospodarstvi regije so se pojavile jasne razlike. Domače povpraševanje je bilo glavni steber rasti, podprto z močno rastjo realnih plač in napetim trgom dela, medtem ko je zunanje povpraševanje ostalo šibko, neto izvoz pa je v večini držav zaviral rast.
Ocenjena rast BDP Bosne in Hercegovine za leto 2025 znaša 2,6 odstotka, podprta z močno trgovinsko dejavnostjo na drobno, rastjo plač in izboljšanjem investicijskih trendov. Zagon ostaja pozitiven, pri čemer se pričakuje, da se bo rast v letu 2026 okrepila na približno 3,2 odstotka, saj se domače povpraševanje in gradbena dejavnost še naprej krepita.
Hrvaška je v letu 2025 zrasla za 3,2 odstotka, kar je ena najmočnejših rasti v regiji, poganjali pa so jo potrošnja, rast realnih plač in investicije, financirane iz sredstev EU. Kljub negativnemu prispevku neto izvoza domače povpraševanje ostaja robustno, pri čemer se pričakuje rahla umiritev rasti na približno 2,9 odstotka v letu 2026.
Gospodarstvo Severne Makedonije se je v letu 2025 povečalo za 3,5 odstotka, k temu sta prispevala potrošnja in izvoz, čeprav so investicije proti koncu leta oslabele, industrijska proizvodnja pa se je zmanjšala. V letu 2026 naj bi se rast upočasnila na približno 2,9 odstotka, kar odraža šibkejšo investicijsko dinamiko.
Rast Srbije se je v letu 2025 upočasnila na 2,0 odstotka, kar odraža šibko industrijsko proizvodnjo in manjše zunanje povpraševanje kljub močni potrošnji in investicijski aktivnosti. V letu 2026 se pričakuje pospešitev rasti na približno 3,5 odstotka, podprta z infrastrukturnimi izdatki in investicijami, povezanimi z Expo.
Slovenija je zaostajala za regijo, z rastjo BDP v vrednosti 1,1 odstotka v letu 2025, kar kljub močni gradbeni dejavnosti odraža šibko zunanje povpraševanje in zadržano potrošnjo. V letu 2026 se pričakuje zmerno okrevanje rasti na približno 2,2 odstotka.
Denarna politika je prešla v fazo mirovanja, pri čemer se Evropska centralna banka približuje koncu cikla zniževanja obrestnih mer, potem ko jih je približala nevtralnim ravnem. Centralne banke v regiji ostajajo previdne in odvisne od podatkov, inflacija pa se sicer na splošno umirja, vendar ostaja nad želenimi ravnmi. Zniževanje obrestnih mer naj bi se postopoma nadaljevalo v letu 2026, čeprav tveganja, povezana z energenti, cenami hrane in geopolitičnimi napetostmi, ostajajo usmerjena navzgor.
Podrobneje pišemo v poročilu na povezavi.
__
Prispevala sta še Mersiha Ruvić, ekipa analitikov Bloomberga Adria, in Tonka Ćevizović, pripravnica.
