Napoved 2026: geopolitična asertivnost in carinski šoki ohlajajo globalno rast na 2,6 odstotka

Čeprav si je svetovno gospodarstvo proti koncu leta 2025 počasi oddahnilo in se prilagodilo delovanju v negotovih razmerah carinske vojne Donalda Trumpa, je ta to leto začel še bolj "podjetno". Geopolitične napetosti so s posredovanjem v Venezueli, napovedjo prevzema Grenlandije in skorajšnje vojne z Iranom v manj kot dveh mesecih poletele v stratosfero.

Nič manj pestro ni na ekonomskem polju trgovinske vojne. Po precedenčni odločitvi vrhovnega sodišča o razveljavitvi carin je ameriški predsednik napovedal dvig univerzalne carinske stopnje na 15 odstotkov. Kako bo ta vplivala na obstoječe trgovinske dogovore, med katerimi je tudi tisti iz škotskega Turnberryja med Trumpom in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, ni jasno.

Nejasnost pa je po napovedih analitikov francoske zavarovalnice Coface tudi beseda, ki bo letos dajala pečat globalni trgovini in gospodarstvu.  

Skokovita rast tveganj

Svetovno gospodarstvo vstopa v obdobje, ki ga določajo velika negotovost in hitre spremembe v povpraševanju ter zaupanju, meni analitik Simon Lacoume. Ekonomist napoveduje, da je pred nami leto, ko bodo negativna tveganja prevladovala in močno pretehtala pozitivne napovedi; globalna rast se bo zato z lanskih 2,8 odstotka ohladila na 2,6 odstotka.

To bo posledica strukturnih prelomov, kjer trgovinske vojne in geopolitična asertivnost postajajo osnovna ekonomska orodja. Ključni prelomnici – in potenciala vira negotovosti – bosta aprilsko srečanje med Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom na Kitajskem ter ameriške vmesne volitve novembra, ki napovedujejo precej bolj agresivno zunanjo politiko ZDA in utrjevanje geopolitičnega vpliva v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu. V tem kontekstu trgovinske vojne, carine in omejitve izvoza redkih zemljin niso več le grožnja, temveč dejstvo, ki bo v letu 2026 neposredno krojilo usodo evropskega in s tem slovenskega gospodarstva.

Lacoume poleg naštetega med tveganja uvršča še strahove, povezane z napihovanjem borznega balona umetne inteligence, s ceno zemljišč in poslovnih nepremičnin v ZDA, z naraščanjem javnega dolga držav ter nestimulativno monetarno politiko centralnih bank in ne nazadnje z zastalim kitajskim nepremičninskim trgom.

V podporo okrevanju globalnega gospodarstva bodo na drugi strani le trije odločujoči dejavniki: spodbujanje zasebne porabe pred ameriškimi kongresnimi volitvami (davčne olajšave v okviru Trumpovega "velikega, čudovitega proračunskega zakona"), razvarčevanje gospodinjstev v EU (poraba gospodinjstev presega razpoložljivi dohodek) ter nadaljnje pocenitve energije.

ZDA: manjša rast, stroški carin na plečih kupcev

Čeprav so ZDA v letu 2025 pokazale presenetljivo odpornost, se bo v letu 2026 njihova rast upočasnila na 2,2 odstotka BDP. Carinski pretresi se po Trumpovem burnem odzivu na odločitev sodišč nadaljujejo, a so jih doslej v veliki meri absorbirala ameriška podjetja sama. V letu 2026 se bo ta trend začel obračati.

Negativni vpliv Trumpovih carin se bo v celoti materializiral prav v letu 2026, saj podjetja ne bodo več sposobna absorbirati carinskih šokov, povišane cene uvoza pa se bodo prevesile na pleča ameriškega kupca, menijo pri Cofaceu. "Naraščajoče uvozne cene bodo začele resneje najedati domače povpraševanje, kar bo ohladilo ameriški trg," napoveduje Lacoume.  

 

Kitajska: rekordno majhna rast

Na drugi strani Pacifika Kitajska izgublja svoj zagon; njena rast naj bi bila v letu 2026 4,4-odstotna, potem ko naj bi letos izpolnila zastavljeni petodstotni cilj. To je posledica šibke domače porabe, umirjanja državnih izdatkov v drugi polovici minulega leta, šibkega povpraševanja kitajskih družb po novih zaposlitvah ter omenjene zamrznitve nepremičninskega trga.

Za Evropo to pomeni dvojni pritisk: krčenje povpraševanja na dveh ključnih izvoznih trgih hkrati. EU mora zato v tem letu odločno opredeliti svoje dobavne politike, saj Kitajska vztrajno krepi svoj stisk nad verigo kritičnih mineralov, kar ob ameriških carinah in vojni v Ukrajini postavlja staro celino v ranljiv položaj.

Kitajska veleposlanica v Sloveniji Kang Yan je pred zasedanjem narodne politične posvetovalne konference (CPPCC) in nacionalnega ljudskega kongresa (NPC) prihodnji teden, kjer bodo predstavljene tudi podrobnosti gospodarskega načrta in razvojnih prioritet za prihodnjih pet let, dejala, da ta vsebuje sedem ciljev za ekonomski in socialni razvoj ter 12 strateških nalog in politik.

"Gospodarstvo novih proizvodnih sil bo prejelo velike vložke centralne vlade, kar bo spodbudilo finančne trge, vredne več bilijonov dolarjev," je napovedala, pri tem pa poudarila naslednja področja: polprevodniki in umetna inteligenca, razvoj novih materialov in dronov (low altitude economy), kvantna tehnologija, vodikova tehnologija, letalstvo in vesoljska tehnologija.

 

Nemško stagnacijo odpravljajo zgodovinsko visoke državne naložbe

V Evropi bodo razlike med državami v letu 2026 precejšnje. Nemčija, ki je bila dolga leta motor, a zadnje čase prej utež evropske rasti, pričakuje le delno okrevanje z enoodstotno rastjo BDP.

To bo predvsem posledica obsežnega paketa fiskalnih spodbud v višini 500 milijard evrov, razporejenih čez naslednjih 12 let, kar je približno 11 odstotkov njenega nominalnega BDP za leto 2025. Francija bo sledila s podobno anemično rastjo 0,9 odstotka, Italija pa bo dosegla le 0,8 odstotka. Svetla izjema ostaja Španija z napovedano 2,5-odstotno rastjo, ki temelji na robustnih investicijah, učinkovitem črpanju evropskih sredstev in presenetljivo močnem trgu dela.

Za Slovenijo, ki je močno vpeta v nemške dobavne verige, ta dinamika pomeni, da bo leto 2026 zahtevalo izjemno previdnost, saj se bo mehki zagon iz poznega leta 2025 verjetno prelil v leto 2026.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je naši državi včeraj za to leto napovedala 2,2-odstotno rast, kar je 0,2 odstotne točke več od prejšnje ocene. Za prihodnje leto napoveduje 2,4-odstotno povečanje BDP.

Ekonomist Mojmir Mrak je v pogovoru za RTV Slovenija dejal, da se lahko optimistične projekcije proračunske rasti vlade hitro postavijo na glavo zaradi zunanjih šokov, kot so spremembe v trgovinski politiki velikih držav, zlasti ZDA.

"Mi dosegamo javnofinančni primanjkljaj v višini približno treh odstotkov v razmerah, ko gospodarska rast ni krizna in ko imamo polno zaposlenost." Če se karkoli zalomi, bo zadeva z istimi nominalnimi številkami precej težavna, opozarja in pravi, da je fiskalna politika preveč optimistična.

Jaka Kavčič, direktor prodaje Domela, je minulo leto opisal kot dinamično in polno tržnih pretresov. "Zgodile so se geopolitične prelomnice, zlasti na področju dobavnih verig redkih mineralov, na kar nismo imeli vpliva, od njih pa je odvisnih kar 30 odstotkov naše prodaje".

Podobno nepredvidljivo okolje na evropskem trgu pričakuje tudi Boštjan Pečnik, ki je v Hisensu odgovoren za razvoj. "V času covidne krize smo imeli večletni strateški načrt, s katerim nam je uspelo zavzeti osem odstotkov evropskega trga. V trenutnih razmerah kaj takšnega ne pride v poštev. Dolgoročno načrtovanje trenutno ni mogoče, saj bo trg letos preveč nepredvidljiv."  

Bloomberg

Rast stečajev po svetu 

Podjetniški sektor se mora zavedati, da je skoraj povsod vse več poslovnih stečajev in da so dosegli desetletni vrh. Globalna rast insolvenčnih postopkov bo v letu 2026 znašala okoli tri odstotke, potem ko so v letu 2025 zrasli za pet odstotkov; trend, ki je še zlasti izrazit v Evropi, Aziji in ZDA.

Podjetja so izčrpana od ozračja visokih obrestnih mer in razočaranj monetarnih odločevalcev (centralnih bank), zato bo stres pri plačilih ostal.

Avtoindustrija: Srbija in Madžarska vozlišči kitajskih izdelovalcev baterij 

Avtomobilska industrija, ki je hrbtenica evropskega in tudi slovenskega industrijskega sektorja, je sredi globokega strukturnega premika v smeri elektrifikacije. Globalna prodaja naj bi se sicer v letu 2026 povečala za 2,5 odstotka, na približno 90 milijonov enot, vendar se vrednostna veriga fragmentira zaradi carin, ki spreminjajo trgovinske tokove.

V EU bo okrevanje krhko in obotavljajoče se, čeprav se je prodaja potniških avtomobilov v letu 2025 povečala za 1,8 odstotka. Glavni problem za evropske proizvajalce ostaja Kitajska, ki nezadržno prodira na trg z električnimi vozili.

"Kitajske naložbe v proizvodnjo baterij na Madžarskem in v Srbiji kažejo, da se avtomobilska krajina seli v regijo CEE, kjer si Kitajska išče vstopna vrata na trg EU," povzema analitik zavarovalnice.

Medtem ko se Poljska uveljavlja kot središče za sestavljanje električnih vozil (EV), Slovenija išče svoje mesto v baterijski dobavni verigi in dobavni verigi EV, sicer tvega, da bodo njeni srednji dobavitelji, ki so že zdaj pod največjim stroškovnim pritiskom, postali žrtve elektrifikacije. Pomembna bo hitrost elektrifikacije, zamaknitev ciljev elektrifikacije Komisije ne bo igrala večje vloge, saj se bo trend nadaljeval, menijo pri Cofaceu.

V Evropi pa top trije proizvajalci še vedno obvladujejo več kot 50 odstotkov tržnega deleža, vendar je njihova prihodnost močno odvisna od končnih dogovorov glede uvoza oziroma carinske stopnje kitajskih električnih vozil.

Na ameriškem trgu bodo razmere v letu 2026 za avtomobiliste še posebej neobetavne. Banka JP Morgan ocenjuje, da bodo nove carine proizvajalcem povzročile za 45 milijard dolarjev dodatnih stroškov, ki jih bodo ti prenesli na kupce. Posledično bo rast prodaje v ZDA le enoodstotna, kar bo vodilo v nadaljnjo stagnacijo izrabe razpoložljivih produkcijskih zmogljivosti.

Globalna prodaja vozil naj bi se v letu 2026 povečala za 2,5 odstotka, na približno 90 milijonov enot, a evropske proizvajalce in slovenske dobavitelje čaka težavno obdobje tranzicije.  Bloomberg

Kmetijstvo, hrana: rekordna letina, podražitve uvoza iz Latinske Amerike in Azije

Leto 2026 kmetijskemu sektorju prinaša različne izzive. Pozitivna novica je, da bo svetovna proizvodnja žita dosegla nov rekord, kar bo stabiliziralo dobavo in preprečilo širše cenovne skoke pri večini izdelkov, zlasti žitaricah.

Pritiski na dobavne verige v agrobiznisu se bodo nekoliko zmanjšali, saj so se cene gnojil in surovin stabilizirale po šoku ob ruski invaziji na Ukrajino. Vendar pa vreme ostaja glavni dejavnik, ki bi lahko v letu 2026 spremenil pravila igre. Meteorologi napovedujejo veliko verjetnost oceanskega fenomena z nadpovprečno toplim vremenom, kar bi lahko povzročilo hude suše v Indiji in Južni Ameriki, napovedujejo pri Cofaceu. To bi povečalo pritisk na pridelavo kave, sladkorja in soje, kar bi neizogibno vodilo v podražitve na globalnem trgu.

To vpliva tudi na slovenskega kupca – čeprav se cene kruha in osnovnih žitaric morda ne bodo korenito spreminjale, je drugače pri kmetijskih pridelkih iz Azije in Južne Amerike, kjer je izražena večja verjetnost za nihajnost.