En klik do razpršenega portfelja: ETF-i postajajo hit domače borze

ETF-i, ki vlagateljem omogočajo enostavno razpršitev in nizke stroške, postajajo vse pomembnejši del domačega kapitalskega trga. Rast prometa poganjajo mali vlagatelji, digitalne platforme in nova ureditev z individualnimi naložbenimi računi.

ETF-i oziroma borzno trgovani skladi so globalno eden najhitreje rastočih finančnih instrumentov – in vse bolj se uveljavljajo tudi v Sloveniji. Njihova privlačnost je preprosta: z enim nakupom lahko vlagatelj investira v celoten trg ali sektor, ob tem pa ohrani nizke stroške in visoko likvidnost.

Na Ljubljanski borzi se povpraševanje po ETF-jih v zadnjih letih postopoma krepi. K temu prispevajo širša ponudba produktov, boljša finančna pismenost vlagateljev ter tudi dobra pretekla donosnost. Pomembno vlogo imajo tudi digitalne trgovalne platforme, ki so vlaganje približale širši javnosti in znižale vstopne ovire.

V dveh mesecih ustvarjena tretjina lanskega prometa z ETF

V začetku leta 2026 se aktivnost na Ljubljanski borzi ohranja na razmeroma visoki ravni. Skupni mesečni promet je januarja dosegel okoli 72 milijonov evrov, februarja pa približno 63 milijonov evrov, kar je primerljivo z močnejšimi meseci v letu 2025, a nekoliko pod jesenskimi vrhovi, ko je promet presegal 90 milijonov evrov. 

Pri trgovanju še naprej izrazito prevladujejo lastniški instrumenti, medtem ko ostajajo dolžniški in strukturirani produkti le dopolnilni del trga. Promet s strukturiranimi produkti na Ljubljanski borzi torej ostaja razmeroma majhen, vendar podatki za leto 2026 kažejo na opazno okrepitev aktivnosti v primerjavi z letom prej.

V celotnem letu 2025 je promet s strukturiranimi produkti dosegel približno 6,8 milijona evrov, kar je sicer več kot v 2024, a še vedno le zanemarljiv delež celotnega borznega prometa. Trgovanje je bilo tudi precej neenakomerno – posamezni meseci so izstopali (npr. februar in marec z več kot milijonom evrov), večino časa pa je promet ostajal pod milijonom evrov.

V začetku leta 2026 pa se kaže nekoliko bolj stabilen vzorec. Januarja je promet znašal okoli 1,06 milijona evrov, februarja pa približno 1,03 milijona evrov, kar pomeni, da se trgovanje že na začetku leta giblje na ravneh najboljših mesecev iz leta 2025.

Pred letom 2025 je bil promet z ETF-i zelo omejen in praviloma nizek. Mesečni promet je v večini primerov znašal le nekaj sto tisoč evrov, pogosto tudi pod 0,5 milijona evrov. Na letni ravni je to pomenilo zgolj nekaj milijonov evrov prometa, kar je zanemarljiv delež v primerjavi s celotnim borznim trgovanjem.

Kot poudarjajo na Ljubljanski borzi, ETF-i postajajo vse pomembnejši del portfeljev slovenskih vlagateljev. "Ti so za vlagatelje zanimivi predvsem zato, ker omogočajo enostaven dostop do košarice podjetij in so tako enostavna in stroškovno izjemno ugodna diverzifikacija," pravijo.

Regionalni fokus: Slovenija, Hrvaška, Romunija

Ponudba ETF-jev na Ljubljanski borzi je še vedno razmeroma omejena. Vsi produkti prihajajo od upravljavca InterCapital in pokrivajo predvsem regionalne trge ter konservativne naložbene segmente. Najbolj izstopa ICSLO, ki sledi slovenskemu indeksu SBITOP TR in vlagateljem omogoča izpostavljenost največjim domačim podjetjem. Prav ta ETF je tudi najbolj trgovan, kar kaže na zanimanje vlagateljev za domače blue-chip zgodbe. 

Dividendna donosnost indeksa SBITOP se je z več kot sedem odstotkov letu 2022 znižala na okoli štiri odstotke v letu 2026, medtem ko se je kazalnik P/E v istem obdobju povečal z okoli 7 na več kot 12. To kaže na izrazito prevrednotenje slovenskega trga, ki postopoma izgublja status poceni trga, a ostaja zanimiv zaradi stabilnih dividend. Za vlagatelje to pomeni, da so delnice danes dražje kot pred nekaj leti, zato so potencialni prihodnji donosi lahko nekoliko nižji, a še vedno razmeroma stabilni.

Med bolj trgovanimi sta tudi ICBET, ki sledi romunskemu trgu, ter ICCRO, ki omogoča izpostavljenost največjim hrvaškim podjetjem. Gre za trge, ki so v zadnjih letih izstopali po rasti in donosnosti.

Na bolj konservativnem delu spektra sta ICASH, ki investira v kratkoročne denarne instrumente v evrskem območju, in ICGRO, ki vlagateljem omogoča dostop do romunskih državnih obveznic.

Dividende, ki delajo namesto vas

Pomembna značilnost teh ETF-jev je, da večinoma reinvestirajo dividende. To pomeni, da se izplačila podjetij avtomatično vlagajo nazaj v sklad, namesto da bi jih vlagatelj prejel na račun.

Takšen pristop omogoča izkoriščanje učinka obrestnoobrestnega računa – donos se s časom kopiči, kar lahko bistveno poveča vrednost naložbe. Prav zato so ETF-i pogosto predstavljeni kot idealno orodje za dolgoročno varčevanje.

Dodatni pospešek razvoju ETF-jev bi lahko prinesli tudi individualni naložbeni računi (INR), ki vlagateljem omogočajo enostavno upravljanje različnih naložb na enem mestu. Sistem spodbuja dolgoročno varčevanje z omejitvami vplačil (20 tisoč evrov v prvem letu, nato 5 tisoč evrov letno, z dodatno možnostjo za slovenske naložbe).

Ključna prednost pa je davčna obravnava: donosi so obdavčeni šele ob izplačilu, in sicer po 15-odstotni stopnji, po 15 letih pa je lahko izplačilo celo neobdavčeno. Poleg tega davčne obveznosti obračuna že ponudnik računa, kar vlagatelju prihrani administracijo.

Rast trgovanja z ETF-i ni posledica le enega dejavnika. "Težko reči, rast trgovanja je verjetno rezultat kombinacije obeh segmentov. V zadnjih letih se nedvomno povečuje prisotnost malih vlagateljev na trgu, vendar ETF-e v svoje portfelje vključujejo tudi institucionalni vlagatelji," pojasnjujejo na Ljubljanski borzi.

To pomeni, da ETF-i postopoma prehajajo iz nišnega produkta v širše uporabljeni naložbeni instrument. Kljub rasti ETF-i na Ljubljanski borzi še vedno zajemajo relativno majhen del celotnega prometa.