EU pred trgovinskim spopadom s Kitajsko: izbire je vse manj

Evropska unija se pripravlja, da bo državljane in podjetja opozorila na možnost trgovinske vojne s Kitajsko. Ob tem v Bruslju že preučujejo nove omejevalne ukrepe proti Pekingu, s katerimi želi EU znova uravnotežiti vse bolj neuravnotežene gospodarske odnose.

Evropska komisija, ki je v EU pristojna za trgovinsko politiko, je prejšnji teden za zaprtimi vrati z najvišjimi uradniki razpravljala o nadaljnjih korakih. Javno je sporočila, da odnosi med EU in Kitajsko v sedanji obliki niso več vzdržni, ter napovedala "odločnejši in bolj usklajen odziv". Zasebno pa so uradniki priznali, da bo Kitajska verjetno odgovorila s povračilnimi ukrepi, so povedali ljudje, seznanjeni s pogovori.

Na srečanju, ki so se ga udeležili komisarji, pristojni za vsa ključna področja politik EU, so se uradniki strinjali, da je treba evropsko javnost pripraviti na možnost večjih trgovinskih trenj s Kitajsko, so povedali viri, ki so želeli ostati anonimni.

"Kitajska je ključna partnerica, zato se bosta sodelovanje in dialog nadaljevala," je po petkovem srečanju sporočila komisija. "Hkrati pa trenutno stanje trgovinskih in investicijskih odnosov ni vzdržno."

V redkem prikazu enotnosti številni evropski politiki, odločevalci in vplivni misleci delijo enako skrb vzbujajočo oceno prihodnosti EU: če se Unija ne bo hitro prilagodila, okrepila konkurenčnosti svoje industrije in vzpostavila sodobne obrambne baze, jo bosta ZDA in Kitajska prehiteli ter potisnili v podrejen položaj.

Čeprav se odločnost v Bruslju krepi, si je ob kitajskih opozorilih o povračilnih ukrepih še vedno težko predstavljati, da bo EU zbrala dovolj političnega poguma za ukrepanje. O zmanjševanju tveganj v odnosih s Kitajsko se razpravlja že tri leta, vendar je ta razprava povzročila tudi številna razhajanja. Napredka pri vzpostavljanju alternativnih dobavnih verig za ključne surovine in komponente, kot so polprevodniki in kritične mineralne surovine, pa je bilo doslej malo.

Mario Draghi, ki je Evropsko centralno banko vodil v času evrske krize, je opozoril, da bi neuspeh na gospodarski tekmi z ZDA in Kitajsko EU pahnil v "počasno agonijo", v kateri bi "izgubila svoj razlog za obstoj".

Draghi je predlagal dodatna vlaganja v višini najmanj 700 do 800 milijard evrov oziroma približno 4,7 odstotka BDP EU. Sredstva bi bila namenjena velikim naložbam, potrebnim za zmanjšanje inovacijske vrzeli z ZDA in Kitajsko, razogljičenju evropskega gospodarstva, saj visoki stroški energije bremenijo podjetja in zavirajo rast ter krepitvi varnosti in zmanjševanju odvisnosti. Ena ključnih je odvisnost pri proizvodnji čipov, saj se kar okoli 90 odstotkov svetovne proizvodnje silicijevih rezin izvaja v Aziji.

Bloomberg Economics ocenjuje, da bi enoletna prekinitev dostopa do redkih zemelj in trajnih magnetov iz Kitajske lahko ogrozila približno 4,4 bilijona dolarjev svetovnega BDP. V EU je med najbolj izpostavljenimi Nemčija, kjer bi se ob prekinitvi dobav lahko ustavile proizvodne linije v številnih sektorjih.

Bloomberg je že poročal, da se EU pripravlja na začasno odpravo sankcij proti kitajskemu proizvajalcu čipov Yangzhou Yangjie Electronic Technology. Evropski avtomobilski proizvajalci so namreč opozorili na grozeč kaos v dobavnih verigah, če prepoved ne bo odpravljena, saj naj bi se zaloge izčrpale že v nekaj tednih.

EU razmišlja o novih ukrepih proti nepoštenim državnim subvencijam in presežni ponudbi. V zadnjem desetletju je vse odločneje krepila svoja orodja trgovinske zaščite, potem ko je postalo jasno, da Kitajska ni izpolnila obljub o odpiranju trga in uravnoteženju trgovinskih odnosov.

Tekma v subvencijah

Kljub temu so ta zaščitna orodja večinoma še nepreizkušena, Bruselj pa ostaja razdeljen glede tega, kako se lotiti izzivov, ki jih predstavlja Peking. Med ključnimi sta predvsem preplavljanje odprtega evropskega trga s subvencioniranimi izdelki ter vse večja odvisnost EU od strateško pomembnih surovin in izdelkov, kot so mineralne surovine in čipi.

Peking je med letoma 2005 in 2024 domačim podjetjem namenil tudi do osemkrat več državne podpore, kot so jo v istem obdobju prejela podjetja v državah OECD. S tem je kitajskim podjetjem pomagal povečevati tržne deleže v sektorjih, kot so sončna energija, ladjedelništvo, jeklo in aluminij, telekomunikacijska oprema, vetrne turbine, vesoljska in obrambna industrija ter avtomobilski sektor.

Skoraj 60 odstotkov rasti svetovnih tržnih deležev kitajskih podjetij je posledica subvencij, kaže poročilo OECD, objavljeno ta teden.

Organizacija s sedežem v Parizu je ob tem navedla, da subvencije niso povečale produktivnosti in dobičkonosnosti, kar nakazuje, da je takšna podpora lahko zavirala naložbe.

"Tako kot uživanje poživil v športu tudi subvencije prinašajo tveganje, da manj produktivni igralci nepravično zmagujejo na račun bolj inovativnih in učinkovitejših," je navedel OECD. "To bi lahko svetovnemu gospodarstvu dolgoročno povzročilo stroške v obliki manj inovacij, slabše kakovosti izdelkov in manj konkurence, čeprav imajo potrošniki kratkoročno koristi od nižjih cen."

Kitajska obtožbe o subvencijah praviloma zavrača in poudarja, da so takšne prakse pogoste po vsem svetu ter da je njen pristop skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Širše gledano pa Peking ukrepe Bruslja razume kot del prizadevanj pod vodstvom ZDA, katerih cilj je omejiti vzpon Kitajske z omejevanjem dostopa do izdelkov, kot so visokotehnološki čipi, ki jih država potrebuje za doseganje svojih razvojnih ciljev.

"Ne glede na to, katere izraze uporabljamo, naj bo to 'zmanjševanje tveganj', 'zmanjševanje odvisnosti' ali 'trgovinsko neravnovesje', gre le za različna poimenovanja protekcionizma," je prejšnji teden novinarjem v Pekingu dejala Mao Ning, tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva. Dodala je, da bodo posledice občutili evropski potrošniki, podjetja pa se bodo dolgoročno soočila z višjimi stroški in slabšo konkurenčnostjo.

EU je bila lani drugi največji izvozni trg za Kitajsko, kažejo podatki kitajskega zunanjega ministrstva. Izvoz v EU se je letos doslej v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 19 odstotkov, potem ko se je v celotnem letu 2025 povečal za osem odstotkov, kažejo uradni kitajski podatki.

Nedavno poročilo Rhodium Group pa kaže, da so se kitajske neposredne tuje naložbe v Evropi, pri čemer poročilo zajema EU in Združeno kraljestvo, leta 2025 povečale za 67 odstotkov, na 16,8 milijarde evrov. To je najvišja raven v sedmih letih.

Evropski komisar za industrijo Stephane Sejourne je prejšnji mesec opozoril, da podjetja v EU niso storila dovolj za zmanjšanje velikih odvisnosti od Kitajske. "Premalo podjetij v Evropi pri svojem razmišljanju upošteva geopolitična tveganja in tveganja v dobavnih verigah," je Sejourne dejal novinarjem v Bruslju.

V izjavah za medije je dodal, da bo EU okrepila uporabo trgovinskih zaščitnih ukrepov, kot so uvozne kvote in carine, da bi podjetja zaščitila pred grožnjo kitajskega uvoza.

Komisija je preučevala, katere nove instrumente bi bile države članice pripravljene uporabiti proti presežnim zmogljivostim v kitajskem proizvodnem sektorju in ali so potrebni dodatni ukrepi, je pred tem poročal Bloomberg. Razpravljali so tudi o morebitni uporabi najmočnejšega trgovinskega orodja EU, mehanizma proti gospodarskemu prisiljevanju, ki bi lahko privedel do carin, novih davkov za tehnološka podjetja ali ciljno usmerjenih omejitev naložb v EU.

Po petkovem srečanju je Kitajska sporočila, da se bo odzvala s povračilnimi ukrepi, če bo EU nadaljevala z novimi omejevalnimi trgovinskimi ukrepi.

"Če bo EU vztrajala pri enostranskem uvajanju novih trgovinskih instrumentov in diskriminatornih omejitev, bo Kitajska odločno sprejela protiukrepe in učinkovite ukrepe za zaščito svojih interesov," je v sobotni izjavi sporočilo Kitajsko ministrstvo za trgovino.

Ena glavnih težav za EU je, da težko oblikuje skupno stališče. Države, kot je Francija, se zavzemajo za ostrejše ukrepe proti Kitajski, medtem ko izvozne države, kot je Nemčija, ne želijo zaostrovati odnosov s Pekingom.

Uravnoteženo stališče

Nemška ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche, ki je prejšnji mesec odpotovala na Kitajsko na pogovore z uradniki, je opozorila, kako težko je oblikovati odločen odziv.

"Na splošno imamo interes ukrepati, kadar zaznamo nepoštene prakse. To ne velja le za Kitajsko, temveč za vse ukrepe, namenjene boljši zaščiti evropske in nemške industrije," je dejala v mestu Guangzhou ob koncu dvodnevnega obiska. "Hkrati pa Nemčija ostaja in mora ostati izvozno usmerjena država. Zato potrebujemo uravnoteženo stališče."

Kljub nasprotujočim si interesom je Nemčija vse bolj odprta za možnost ostrejših trgovinskih ukrepov proti Kitajski, je povedala oseba, seznanjena z razmišljanjem kanclerja Friedricha Merza.

Na vrhu EU v Bruslju pozneje ta mesec bodo voditelji presojali, ali je med državami članicami dovolj soglasja, da predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen podelijo mandat za pripravo novih trgovinskih predlogov.

Nemčija meni, da so potrebna močnejša orodja trgovinske zaščite, odprta pa je tudi za razpravo o instrumentu za obravnavo presežnih zmogljivosti, je povedala oseba, ki je želela ostati anonimna.

Sun Chenghao, raziskovalec v Centru za mednarodno varnost in strategijo na Univerzi Tsinghua v Pekingu, je dejal, da je eden od razlogov za vse večje napetosti med EU in Kitajsko tudi to, da so trgovinski odnosi manj dopolnjujoči in bolj konkurenčni kot nekoč.

"Kitajska želi posodobiti svojo industrijo," je dejal. "Našim industrijam želimo ustvariti večjo dodano vrednost, saj je to v nacionalnem interesu Kitajske."