Prvi signali iz slovenskih podjetij: kako se energetski šok preliva v gospodarstvo?

Dva meseca po začetku vojne na Bližnjem vzhodu se njen vpliv na slovensko gospodarstvo še ni v celoti prelil v poslovanje, a nekateri kazalniki se že obračajo. Stroški energentov in logistike rastejo, inflacijska pričakovanja so se zvišala, podjetja pa opozarjajo na postopno slabšanje konkurenčnosti in omejene možnosti prenosa stroškov na kupce.

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc opozarja, da je Slovenija zaradi svoje strukture posebej ranljiva: "Ker smo popolnoma uvozno odvisni in nimamo podjetij, ki so v verigi vrednosti naftnih derivatov, kjer trenutno nastajajo dobički (prevoz, predelava, transport, trgovanje), to negativno vpliva, in sicer predvsem prek večje rasti potrošniških cen in stroškov transporta."

Inflacija bo višja, logistika pod pritiskom

Po novih ocenah GZS bodo učinki konflikta neposredno vidni v cenah: "Po svoji osrednji oceni smo napoved povprečne rasti cen v letu 2026 zvišali z 2,3 na 3,4 odstotka, za leto 2027 pa z 2,3 na 2,7 odstotka." Letna stopnja inflacije je marca znašala 2,5 odstotka, mesečna pa 0,2 odstotka.

Najbolj obremenjeni so trenutno logistika, trgovina z nenujnimi dobrinami in po njegovih besedah del večjih proizvodnih podjetij, ki del zemeljskega plina zakupijo po cenah za en mesec ali četrtletje vnaprej. Cene pa so v zadnjem mesecu dni zrasle za okoli 50 odstotkov.

Pri tem se že kažejo konkretne motnje v dobavnih verigah. "Družbe, ki zagotavljajo kontejnerski prevoz med Azijo in Slovenijo, so napovedale sporadične zamude zaradi preusmeritve dela ladij okoli juga Afrike," pojasnjuje Ivanc.

Pritisk na stroške bo izrazit predvsem v transportu in industriji. "V dejavnosti transporta gorivo pomeni od 20 do 30 odstotkov celotnega stroška prevoza. Deleži so veliki tudi v kovinski, kemični industriji in industriji materialov ter segmentih proizvodnje hrane," pravi Ivanc.

BSF

 

Prenos v končne cene bo po njegovih besedah postopen, a neizogiben: "Cene predelane hrane se bodo zaradi tega najverjetneje na začetku prihodnjega leta povišale, cene nepredelane hrane, predvsem žita, pa bi lahko zrasle že nekoliko prej."

Težave v dobavnih verigah neposredno prizadenejo Luko Koper. Tam pravijo, da natančnega vpliva na poslovanje v tem trenutku še ne morejo komentirati, saj potekajo redni postopki spremljanja učinkov na kratek in srednji rok. Skladno s finančnim koledarjem bodo poslovanje prvega letošnjega četrtletja objavili v maju. "Smo pa z namenom zagotavljanja ustrezne oskrbe in obvladovanja tveganj v rednem stiku z dobavitelji, ki vsaj kratkoročno ne pričakujejo težav z oskrbo naftnih derivatov," dodajajo.

Ob tem povečujejo samooskrbo z obnovljivimi viri energije iz sončnih elektrarn, kar dolgoročno zmanjšuje dovzetnost za cenovna in dobavna tveganja na energetskih trgih. "Hkrati poskušamo čim bolj optimizirati procese in uporabo mehanizacije na dizelski pogon. Poraba pogonskega goriva na pretovorjeno tono je bila v zadnjih treh letih pod ciljno vrednostjo," so poudarili v koprski luki.

Foto Bobo

 

Industrija: stroški rastejo, prostor za podražitve omejen

Podjetja iz proizvodnega sektorja poročajo o prvih konkretnih učinkih vojne, predvsem prek dražje logistike in energentov. "Trenutno sicer še ne zaznavamo neposrednega skoka vhodnih stroškov, vendar se pritisk že kaže pri logistiki," pravijo v zreškem Uniorju.

Pri tem opozarjajo na širši učinek energentov: "Nafta je glavni dejavnik pri oblikovanju cen transporta, poleg tega je kovaška industrija energetsko intenzivna, zato se lahko zaradi tako skokovitega dviga cen energentov zvišajo tudi stroški proizvodnje."

Zaradi dolgoročnih pogodb je prilagajanje cen počasno: "V kovinarski panogi so cene pogosto vezane na dolgoročne pogodbe. Če bi se visoke cene nafte ohranile dlje časa, bodo prilagoditve cen neizogibne."

Podobno opisujejo v Cinkarni Celje: "Povečana nihajnost cen energentov se postopoma kaže v naših vhodnih stroških, saj energetsko intenzivni procesi sodijo med bolj občutljive segmente poslovanja."

Cinkarna Celje

 

Dodatni pritisk prihaja tudi iz sektorja surovin in logistike: "Na stroške vplivajo tudi gibanja cen nekaterih ključnih surovin, kot so žveplo, baker in polimeri, ter logistični izzivi v dobavnih verigah." K temu dodajajo, da je del stroškov mogoče prenesti na kupce, vendar v omejenem obsegu. "Višje vhodne stroške obvladujemo z optimizacijami in prilagoditvami poslovanja, med drugim povečujemo število dobaviteljev in prilagajamo porabo energije," dodajajo v Cinkarni Celje.

Energetsko intenzivna podjetja: pritisk na marže, investicije ostajajo

V Steklarni Hrastnik že zaznavajo neposreden vpliv: "V zadnjih tednih že opažamo vpliv gibanja cen energentov na del vhodnih stroškov. Najbolj so izpostavljeni energetsko intenzivni proizvodni procesi ter segmenti, povezani s porabo goriv v logistiki."

Če se razmere ne umirijo, pričakujejo nadaljnji pritisk: "Če bi se cene nafte in energentov dlje časa zadržale na trenutnih ravneh, bi to pomenilo dodaten pritisk na stroškovno okolje tudi v letu 2026." Kljub temu ostajajo strateške usmeritve nespremenjene in ne vplivajo na investicijske načrte."

O vplivu predvsem na logistični strani dobavnih verig govorijo tudi v velenjskem podjetju Plastika Skaza. "Nekatere transportne poti so bile začasno prekinjene ali preusmerjene, zaradi česar so se dobavni roki za določene materiale podaljšali tudi za približno tri do štiri tedne," je sporočil pomočnik generalnega direktorja Niko Medved.

Pri nekaterih azijskih proizvajalcih osnovnih materialov, ki imajo tudi evropske izpostave, je prišlo celo do začasne ustavitve sprejemanja novih naročil, kar po njegovih besedah dodatno povečuje negotovost na trgu surovin.

V tem trenutku večjih neposrednih sprememb v nabavnih cenah še ne beležijo, vendar glede na razmere na energetskih trgih pričakujejo postopne podražitve osnovnih surovin za plastiko. "Na podlagi informacij dobaviteljev in gibanj indeksov pa v aprilu pričakujemo novo cenovno raven osnovnih plastičnih materialov, približno v razponu od pet do sedem odstotkov," pravi Medved. Več o vplivu cen nafte na poslovanje "plastičarjev" lahko preberete tu.

Plastika Skaza

 

Mednarodno vpeta podjetja opozarjajo na širši problem evropskega okolja. Glavni direktor Hidrie Bojan Gantar opozarja, da se z dvigi minimalne plače in energentov slabšata evropska in slovenska konkurenčnost. "Dvige cen bo mogoče delno prenesti na končne kupce, a slabša konkurenčnost bi lahko vplivala na naše deleže dobav," opozarja.

"Surovine in komponente nakazujejo dvige cen. V določenem segmentu imamo za leto 2026 že vnaprej dogovorjene cene. Morebitna dodatna povišanja cen bodo lahko vplivala na dvig stroškov energije," še poudarja.

Stabilnejši sektorji za zdaj brez večjih pretresov

Nekatera podjetja za zdaj večjih neposrednih učinkov še ne zaznavajo. V Krki poudarjajo, da so stroški pod nadzorom. "Ne vidimo rasti cen pomembnih surovin, kar vključuje energente, ker imamo vnaprej sklenjene pogodbe," so jasni.  Poleg tega je to najmanjša regija, kamor prodajajo svoje izdelke. Trenutna nestabilnost prav tako ne vpliva na njihove investicijske načrte.

Podobno ocenjujejo v Zavarovalnici Triglav: "Neposredno smo prizadeti prek kapitalskih trgov, kjer nekoliko rastejo donosi na obveznice." Ob tem dodajajo, da za zdaj ne zaznavajo pritiskov glede inflacije. "Tudi glede morebitnih dvigov obrestnih mer Evropske centralne banke, ki vplivajo na poslovanje, se navadno poskušamo ustrezno zavarovati," je na predstavitvi lanskega poslovanja pojasnil Uroš Ivanc, član uprave.

Največ negotovosti občutijo podjetja, ki so neposredno vezana na energijo in finančne trge. V trgovcu z energenti Petrol priznavajo, da bodo morali prilagoditi načrt poslovanja: "Že po dveh mesecih v novem letu bomo morali prilagoditi svoje načrte letošnjega poslovanja."

Bloomberg Adria

 

Ob tem poudarjajo: "Trenutno je težko karkoli napovedovati ... nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v naslednjih dveh, treh mesecih." Ob tem je nadzorni svet upravo že pozval k pripravi novega načrta za absorpcijo zunanjih šokov, ki smo jim priča. "Cene plina so povezane z nafto, zavarujemo jih glede na našo politiko. Kratkoročno tako ne pričakujemo negativnih presenečenj, torej v prihodnjem letu ali dveh," je dejal član uprave Drago Kavšek. 

V Novi Ljubljanski banki ocenjujejo, da leto za zdaj poteka stabilno: "Začelo se je solidno, ampak zdaj so razmere drugačne. Načrti poslovanja se še niso spremenili, če se bodo zaradi posledic vojne v Iranu, bomo to ustrezno komunicirali." Kaj pa bi lahko prinesli dvigi obrestnih mer ECB? "Vsi izračuni o učinku na prihodke bodo predstavljeni v objavljenem letnem poročilu," odgovarjajo.

Tudi v Pozavarovalnici Sava ostajajo previdni: "Z vidika kapitalskega trga čakamo, kaj se bo zgodilo." Ob tem opozarjajo na možen scenarij: "Ob morebitnem dvigu obrestnih mer ECB moramo biti pripravljeni, ob višji inflaciji tudi na ponovitev razmer po začetku ukrajinskega konflikta."