"Zaspani" drugi pokojninski steber: Zakaj imajo ljudje raje denar na bankah kot v skladih?

Številke kažejo, da drugi pokojninski sistem po 25 letih delovanja ni dosegel svojega namena – vplačane premije so prenizke, prav tako število aktivno vključenih zaposlenih. Zakaj je tako? Mnenja strokovnjakov niso povsem enotna.

"Dejstvo je, da ljudje ne zaupajo sistemu," je na posvetu Speči potencial drugega stebra dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Dokaz so po njegovih besedah množični dvigi denarja po izteku desetletnega obdobja v letu 2012.

Sodeč po visokih prihrankih na bankah ljudje danes bolj zaupajo bankam kot pokojninskim družbam, je opozoril Zorko. "Zakaj? To naj se vprašajo pokojninske družbe. Zakaj delodajalci niso zainteresirani, niti delavci?" je vprašal Zorko.

Po mnenju prvega sindikalista drugi steber ne sme biti nadomestilo za dostojne pokojnine iz javnega prvega stebra. "Drugi steber je lahko češnja na torti, torta pa mora ostati prvi steber," je povedal Zorko.

Predstavniki zavarovalniške panoge se niso strinjali z mnenjem, da ljudje sistemu dodatnega varčevanja ne zaupajo.

Cilji niso izpolnjeni

Dvigi denarja iz drugega stebra so bili posledica potreb ljudi v času krize in ne nezaupanja v sistem, je odgovorila Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A. Poudarila je, da si lahko mladi, ki bodo začeli varčevati ob zaposlitvi, v 40 letih privarčujejo znesek, ki jim bo omogočal izplačilo ene dodatne pokojnine.

Cilj države ob ustanovitvi sistema dodatnega pokojniškega stebra po 25 letih ni bil izpolnjen, je ugotovila Helena Bešter, strokovnjakinja za zavarovalništvo in pokojninske sisteme.

"Država je ob ustanovitvi drugega pokojninskega stebra dala jasno sporočilo – da ne bo mogla poskrbeti v celoti za pokojnine. Doplačila iz drugega stebra naj bi zagotovila, da bodo pokojnine ustrezne," je povedala Helena Bešter.

Številke so jasne: v drugi steber mesečno vplačuje le 40 odstotkov zaposlenih, povprečna vplačana premija znaša 61 evrov na mesec oziroma 732 na leto. Povprečna izplačana renta pa znaša okoli 70 evrov.

Ti zneski so prenizki, da bi dodatne pokojnine predstavljale pomembno dopolnilo javnim pokojninam iz prvega pokojninskega sistema, ugotavlja Helena Bešter.

Če bi sledili cilju OECD, da bi povprečna pokojnina znašala 70 odstotkov povprečne plače, bi morala dodatna pokojnina iz drugega stebra v Sloveniji v povprečju znašati okoli 200 evrov. S sedanjim tempom varčevanja "tega nikoli ne bomo dosegli," je opozorila Helena Bešter.

Da bi nadoknadili zamujeno, je "potrebno turbo pospešiti varčevanje,"  je povedala Helena Bešter. Predlaga aktivnejšo vključitev delodajalcev v pogovore z zaposlenimi, preusmeritev denarja iz zajamčenih v bolj tvegane in bolj donosne sklade in ozaveščanje ljudi. Država pa bi lahko dala vzgled z dvigom premij javnim uslužbencem.

Poleg dviga davčne olajšave za vplačila v drugi steber na 7.000 evrov na leto - sedaj je olajšava omejena na 3.224 evrov na leto - Helena Bešter predlaga tudi razmislek o socialni kapici za prispevke za pokojninsko zavarovanje, pri čemer bi se znesek nad kapico samodejno preusmeril v drugi steber. "Poti so, vprašanje je, če si to želimo," je povedala Bešter.

Zamujena priložnost za uvedbo opt-out sistema

Največji učinek bi dosegli z uvedbo samodejne vključitve vseh zaposlenih v dodatno pokojninsko varčevanje z možnostjo izstopa, tako imenovani opt-out sistem, meni Karmen Dietner. Ta je bil sprva vključen v predlog pokojninske reforme, a na koncu ni bil uveljavljen. "Za sprejem nam je zmanjkalo moči. Samodejna vključitev bi prinesla tudi enakopravnost za vse zaposlene," meni direktorica Pokojninske družbe A.

"Drugi steber ni magična paličica, ki bi rešila problem staranja družbe," je povedal profesor Anže Burger z ljubljanske ekonomske fakultete. Do leta 2050 se bo zmanjšalo število delovno aktivnih za 150 tisoč, zato potrebujemo širše strukturne spremembe za dvig dodane vrednosti, meni profesor Burger. Denar iz drugega stebra pa bi lahko poglobil kapitalski trg in omogočil cenejše financiranje investicij gospodarstva.

"Negativni demografski trendi so dejstvo, razmerje med aktivnimi prebivalci in upokojenci se zmanjšuje. Ne gre za statistiko, ampak za kakovost življenja v prihodnosti," je na posvetu povedal direktor AZN Gorazd Čibej. Kot drugi udeleženci posveta se je zavzel za izboljšanje finančne pismenosti ljudi, da bi ti sprejemali boljše finančne odločitve.