Nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ocenil, da so odnosi med ZDA in evropskimi zaveznicami danes zahtevnejši kot ob njegovem odhodu z vrha zavezništva leta 2024.
"Danes nisem nič bolj optimističen kot pred dvema letoma. Če kaj, so se stvari premaknile v še slabšo smer," je Stoltenberg v torek dejal v intervjuju Bloomberg Newsmakers v Oslu. "Še vedno verjamem, da je treba poskušati ohraniti Severno Ameriko in Evropo skupaj, vendar obstajajo meje tega, kar bi morali sprejeti." Ob tem je kot "nesprejemljivo" označil grožnje ZDA Danski, pri čemer je imel v mislih ambicije predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije.
Stoltenberg, nekdanji norveški premier, ki je vlado vodil dvakrat, je bil na čelu Nata med letoma 2014 in 2024. Mandat so mu v tem času večkrat podaljšali, saj se je evropsko varnostno okolje močno zaostrilo. Njegovo obdobje je najprej zaznamovala ruska priključitev Krima in vojna na vzhodu Ukrajine, nato pa še obsežna ruska invazija na Ukrajino. Po letu 2022 je Stoltenberg vodil največjo vojaško krepitev zavezništva po hladni vojni ter pomagal doseči, da sta se Natu pridružili tudi Finska in Švedska.
Od začetka ameriškega konflikta z Iranom februarja je Donald Trump večkrat kritiziral evropske zaveznice, ker niso podprle ZDA in prizadevanj za ponovno odprtje Hormuške ožine. Evropski voditelji pri odločitvi o začetku konflikta niso sodelovali, zato so se večinoma izognili podpori ofenzivni vojni. Trump je Nato zato označil za "papirnatega tigra" ter pod vprašaj postavil njegov pomen in pripravljenost zaveznic, da nosijo breme skupne varnosti.
"Nobenega zagotovila ni, da bo Nato obstajal večno. Zato je treba zavezanost zavezništvu vedno znova potrjevati, podobno kot v zakonu," je dejal Stoltenberg. "So boljša in slabša obdobja. A Nato bo obstal iz več razlogov. Za Evropo je pomemben, ker jo dela varnejšo. Hkrati pa sem trdno prepričan, da je močan Nato tudi v interesu ZDA."
Trump je v zadnjih tednih Evropo vznemiril tudi z nenadnimi in nasprotujočimi si izjavami o umiku ameriških vojakov. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je medtem konec tedna na varnostnem forumu Shangri-La Dialogue v Singapurju evropskim zaveznicam namenil še ostrejše kritike. Nemški kancler Friedrich Merz namerava pozneje ta mesec gostiti evropske voditelje, da bi oblikovali načrt za umiritev odnosov s Trumpom pred julijskim vrhom Nata, so povedali ljudje, seznanjeni z zadevo.
"Občutek imam, da ima Nato v ZDA na splošno še vedno močno podporo, čeprav je bil ameriški predsednik do njega zelo kritičen," je dejal Stoltenberg. "Hkrati pa moramo upoštevati, kaj dejansko govori. Glavna Trumpova kritika ni bila usmerjena proti Natu kot takemu, temveč proti zaveznicam, ki v Nato ne vlagajo dovolj. To se je spremenilo oziroma se spreminja."
Na lanskem prelomnem vrhu Nata so se vse zaveznice, razen Španije, zavezale k občutnemu povečanju obrambnih izdatkov: 3,5 odstotka BDP naj bi namenile za neposredno obrambo, še dodatnih 1,5 odstotka pa za širša varnostna področja. Admiral Giuseppe Cavo Dragone, eden najvišjih vojaških predstavnikov Nata, je v soboto dejal, da se je Evropa odzvala na Trumpove zahteve po večjih vlaganjih v obrambo, odnosi s Pentagonom pa so po njegovih besedah stabilni in brez "drame".
Danska in Grenlandija sta januarja z ZDA začeli pogovore o varnosti na Arktiki in vlogi Washingtona v prihodnje, pogajanja pa še potekajo. Trumpovi ponavljajoči se pozivi k prevzemu Grenlandije, polavtonomnega danskega ozemlja, so vzbudili zaskrbljenost med 56.000 prebivalci otoka pa tudi na Danskem, ki je tesna zaveznica ZDA že od druge svetovne vojne.
Stoltenberg je ocenil, da so evropske zaveznice v Natu danes "bolje pripravljene, kot so bile desetletja", a hkrati opozoril, da Evropa na veliko vojno ni "miselno pripravljena". To je po njegovih besedah nevarno, saj je vojna, kot se je pokazalo, mogoča tudi v naši neposredni bližini Evrope.
.webp){kind=icon}
