Se bo Iran zatekel k terorizmu?

Sredi 80. let je Francijo zajel val bombnih napadov. Nasilje je bilo usmerjeno proti veleblagovnicam, železniški infrastrukturi in drugim prostorom javne rabe. Ko se je prah polegel, so francoski uradniki s prstom pokazali na proiranske teroristične mreže, predvsem libanonske militantne, kar uradni Teheran do današnjega dne zanika.

Čas sredine 80. let na določen način pooseblja današnji čas. Novoustanovljena Islamska republika Iran je bila v dolgotrajni vojni – takrat z Irakom, danes pa z Izraelom in ZDA – njena konvencionalna vojaška moč pa zdesetkana. Zaradi tega se je režim zatekel k asimetrični uporabi moči, zlasti proti tistim, ki jih je imel bodisi za sovražnike bodisi podpornike njihovih sovražnikov.

Iranska desetletna strategija tako imenovane strateške globine oziroma postavljanja obrambne črte daleč od meja Irana se je v regionalnih vojnah po Hamasovem napadu na Izrael 7. oktobra leta 2023 sesula. Zdaj se bo Iran po oceni poznavalcev obrnil k tistemu, kar mu gre najbolje – vodenju asimetričnih operacij po vsem svetu, vključno s terorističnimi dejanji.

Takšna dejanja so bila opazna že od začetka vojne v Zahodni Evropi in Severni Ameriki, čeprav jih ni mogoče pripisati Iranu, saj jih pogosto izvajajo posamezniki ali tako imenovani samotni volkovi. Tovrstni napadi so zaradi izraelskega delovanja tako v Gazi in Libanonu kot tudi v Iranu predvsem usmerjeni na judovske skupnosti na Zahodu.

Od začetka vojne v Iranu je bilo takšnih napadov veliko: v ZDA je prišlo do terorističnega napada na univerzo v Virginii in napada z vozilom na sinagogo v zvezni državi Michigan, v Londonu sta dva osumljenca požgala reševalna vozila judovske organizacije, na Nizozemskem sta bili v dveh mestih izvedeni eksploziji na judovsko šolo in sinagogo, na Norveškem so v zvezi z eksplozijo pred ameriškim veleposlaništvom aretirali štiri osebe, v Parizu pa je bil sedež Bank of America tarča preprečenega bombnega napada.

Zunaj Zahoda so bili operativci, ki naj bi delovali po naročilu Irana, povezani z zarotami v Azerbajdžanu, Kuvajtu, Katarju in Združenih arabskih emiratih. Poleg tega naj bi Iran po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa morda poskušal aktivirati speče celice v ZDA. Kako verjetna je iranska teroristična grožnja in kako bi bila videti?

"Terorizem kot orodje zunanje politike"

"Iran že dolgo uporablja terorizem kot orodje zunanje politike, ne le za širjenje revolucije v tujino s podporo podobno mislečim skupinam na Bližnjem vzhodu, temveč tudi za ustrahovanje domnevnih sovražnikov režima, med katerimi so iranski disidenti, Izraelci in Judje ter diplomati iz Evrope, zalivskih držav in ZDA," je zapisal Matthew Levitt, strokovnjak za terorizem pri Washingtonskem inštitutu za bližnjevzhodne politike.

Kljub temu je bil Teheran, zgodovinsko gledano, pazljiv pri uporabljanju tovrstnih dejanj, pri čemer je ohranjal dvoumnost v upanju, da bi preprečil povračilne ukrepe. To se zdaj po mnenju strokovnjakov lahko spremeni, saj režim na trenutno vojno gleda kot na eksistencialni boj.

Najbolj neposredna teroristična grožnja prihaja iz iranskih zavezniških milic in posredniških skupin. Čeprav sta Hamas in Hezbolah oslabljena, Iran še vedno lahko uporablja hutijevce v Jemnu ter šiitske milice v Iraku za napade na ameriške, izraelske in druge cilje. To vključuje napade na ladijski promet, energetsko infrastrukturo in tuje interese v regiji. Zlasti nevarno je, da bi nestabilnost v Iraku oslabila nadzor nad zaprtimi pripadniki Islamske države in s tem odprla prostor za njeno ponovno krepitev.

Če bo oziroma ko bo prišlo do zamrznitve konflikta, obramboslovec Erik Kopač pričakuje obnovo in krepitev iranske sposobnosti odvračanja, ki bo prednostno temeljila na raketah, dronih in kibernetskih napadih kot tudi na krepitvi regionalnih mrež posredniških skupin.

"Uporaba terorizma oziroma metod, ki jih nasprotniki označujejo za teroristične, bo ostala del delovanja Irana tudi v prihodnje, vendar zelo selektivno in posredno ter zagotovo pod pragom, ki bi lahko sprožil ponovno posredovanje ZDA," pojasnjuje Kopač.

Foto: Morteza Nikoubazl/NurPhoto/Getty Images

 

Sodelovanje s kriminalnimi združbami na Zahodu

V Evropi in ZDA je grožnja drugačna. Iran je tam v preteklosti že uporabljal kriminalne mreže za atentate, ustrahovanje in napade na disidente, novinarje ter judovske skupnosti. Tudi v novih razmerah bi po ocenah varnostnih strokovnjakov lahko posegel po takšnih posrednikih, saj mu omogočajo maščevanje z določeno mero zanikanja.

O britanskem napadu na judovsko organizacijo je laburistični poslanec Kevan Jones, ki predseduje odboru za obveščevalne dejavnosti in varnost, za Guardian povedal, da to "počnejo prek organiziranega kriminala in posameznikov tako, da jim plačujejo". Uradno ni okrivil Irana, je pa pokazal v to smer.

V ZDA sodni zapisi kažejo, da je iranski režim za tovrstne napade celo uporabil motoristične tolpe Hells Angels. Povedni so tudi stiki z mafijskimi združbami, pri čemer je ameriško sodišče lani dva ruska mafijca spoznalo za kriva načrtovanja umora iransko-ameriške disidentke Masih Alinejad. Na Švedskem naj bi z iranskim režimom medtem sodelovale mamilarske tolpe, so nedavno ugotavljale švedske oblasti.

Levitt je še zapisal, da je uporaba posrednikov za izvajanje napadov dolgo uveljavljena taktika. Iran naj bi se leta 2018 preusmeril k uporabi kriminalnih združb, potem ko je bil njegov diplomat obsojen načrtovanja napada na shod iranske opozicije v Parizu. "Takrat so spoznali korist zanikanja in posrednikov. S kriminalnimi posredniki cena ni tako visoka, prav tako pa dobiš nekoga, ki ni občutljiv za nasilna dejanja".

Nekdanji diplomat in analitik Mirko Cigler ocenjuje, da bi lahko Teheran iz približno 440 kilogramov obogatenega urana, ki so ga ZDA v lanskih napadih ciljale, izdelal tudi tako imenovane umazane bombe – ene od vrst radioloških razpršilnih naprav, ki združuje konvencionalni eksploziv, kot je dinamit, z radioaktivnim materialom, kot je uran.

"V tem primeru bi bila pravočasna disperzija tega materiala zunaj ozemlja Irana lahko zelo močna pogajalska pozicija Irana v sedanjih pogajanjih. Dovolj je, da od teh 440 kilogramov eden od globoko prepričanih ljudi, ki verjame v svojo božjo nalogo, odpelje pol kilograma nekam v Evropo, Ameriko ali kamorkoli drugam," razmišlja analitik Cigler, ki opozori na psihološke posledice takšnega napada.