Top 10 največjih izdaj korporativnih obveznic regije Adria

Telekom Srbija je z nedavno izdajo obveznic na borzi v Dublinu v vrednosti 900 milijonov dolarjev postavil rekord v regiji Adria po velikosti izdaje korporativnih obveznic in tako zasedel prvo mesto na prvi regionalni lestvici TOP 10 največjih izdaj koroporativnih obveznic. Povpraševanje je za več kot petkrat preseglo ponudbo in je znašalo 5,5 milijarde dolarjev. Veliko zanimanje je tudi pozitivno vplivalo na znižanje obrestne mere s 7,5 na sedem odstotkov, kar je telekomunikacijskem operaterju dodatno izboljšalo pogoje financiranja.

"Telekom ima 'call' opcijo, s katero lahko novo obveznico zapre že v četrtem četrtletju 2026, torej jo lahko refinancira z novo izdajo s potencialno nižjo obrestno mero, če bodo razmere na trgu drugačne in če bo zadolženost podjetja manjša," je povedal  analitik Bloomberg Adria Nemanja Đurđević.

Kaj se dogaja s hrvaško Fortenovo

Drugo, tretje in peto mesto na lestvici TOP 10 je pripadlo hrvaški Fortenovi, družbi, ki je leta 2019 prevzela posle znanega hrvaškega konglomerata Agrokor. Podjetje velja za največjo trgovsko verigo v regiji ter največjega delodajalca in proizvajalca hrane v kategorijah pijač, oljarstva, proizvodnje in predelave mesa ter kmetijske proizvodnje. Nekdanji Agrokor je, preden je zašel v finančno stisko in postal insolventen, redno uporabljal mednarodne izdaje obveznic in sindiciranih bančne sindikate. Tako je  leta 2012 izdal več obveznic - najprej v višini 396,03 milijona evrov, nato še v višini 300 milijonov dolarjev in 418,9 milijona evrov. 

Zaradi sistemskega pomena Agrokorja za hrvaško gospodarstvo je bil sprejet poseben zakon o izredni upravi, ki je določil okvir postopka dolžniškega prestrukturiranja, ki naj bi zaščitil zdrava jedra koncerna (t.i. lex Agrokor).  Kot del postopka dolžniškega preoblikovanja se je star dolg odpisal, zdrave operacije pa so se prenesle na družbo Fortenova, ki je potrebovala dodatno financiranje svojih dejavnosti, zato so izvedli novo izdajo. Fortenova je obveznice izdala leta 2019, kupil pa jih je ameriški sklad zasebnega kapitala HPS Investnemnt Partners. Obveznice so prvotno zapadle septembra lani in so imele obrestno mero 7,3 odstotka plus euribor. Fortenova je nameravala obveznice refinancirati na mednarodnem trgu pod ugodnejšimi pogoji, a ji to ni uspelo, med drugim tudi zato, ker so bili lastniki družbe sankcionirane ruske banke z vprašljivo glasovalno pravico na skupščinah.

V takšnem okolju je HPS lani pristal na podaljšanje odplačevanja, a so v zameno za podaljšanje, pogodbene obresti narasle na enormnih 18 odstotkov, piše Dnevnik. Ameriški sklad je posel pogojeval s prodajo agroindustrije, o kateri so se dogovorili letos poleti, vendar vseeno zahteva ustrezne regulatorne odobritve, ki bodo sprejete šele po zadnji, torej daljšem roku, zapadlosti obveznic.

Po sklicevanju na neuradne vire, Dnevnik piše, da se je Fortenova sicer uspela z ameriškim skladom HPS Investment Partners dogovoriti za še eno dodatno podaljšanje dobe odplačila 1,2 milijarde evrov obveznic, ki sicer zapadejo v plačilo prihodnji mesec.

Preostali na seznamu

Pomemben obseg izdaj je zabeležil tudi Zagrebački Holding (četrto mesto), ki opravlja predvsem storitve splošnega pomena, po načelu javne službe. Lani je izdal za skoraj 335,58 milijona evrov podjetniških obveznic.

Preostali del lestvice dopolnjujejo še tri hrvaške družbe: naftna družba INA, gradbeno podjetje Lanište in vodilna na področju potrošniških dobrin Atlantic Grupa; in dva slovenska: jeklarska Slovenska industrija jekla in energetska družba Gen-I. Vse te izdaje so bile manjše od 55 milijonov evrov.

Pred časom smo pisali, da v SIJ razmišljajo, da bi izdajali obveznice v tujini in ne več na lokalnem trgu. "Z enakim obsegom dela in stroški ocenjujemo, da bi lahko na tujih trgih pridobili tudi do nekajkrat večji obseg financiranja kot na domači borzi," je za Bloomberg Adria ocenil Igor Malevanov, podpredsednik in izvršni direktor za finance v skupini SIJ. Gre za enega najbolj prepoznavnih in najpomembnejših izdajateljev dolžinskih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, saj so v zadnjih devetih letih izdali za 173 milijonov evrov obveznic in 209 milijonov evrov komercialnih zapisov. 

Ko gre za Hrvaško, od koder prihaja največ izdaj, je bilo lani po evidenci Centralne klirinško depotne družbe izdanih 14 podjetniških obveznic, letos do konca septembra pa še 16, kar govori v prid počasna, a zanesljiva rast njihove priljubljenosti. Izkušnje nekaterih podjetij, kot sta omenjeni INA ali Atlantic, kažejo, da so lahko obveznice ob ugodnih pogojih enakovredne loterijskemu dobitku, prihranki podjetij pa milijonski, so pisali kolegi hrvaške redakcije.

Koga ni na seznamu?

Obveznice finančnih družb smo tokrat izvzeli iz raziskave, saj gre za drug segment trga, ki se običajno ločeno obravnava od korporativnih obveznic. Osredotočeni so na drugačne kazalnike kot pri korporativnih obveznicah, kot so denimo kapitalska ustreznost, solventnostni količniki, obrestne marže, osredotočenost, je na čisto donosnost kapitala, dividendo politiko. Njihovo poslovanje močno določa regulacija, medtem ko v korporativnem okolju bolj prevladujejo tržni dejavniki, predvsem konkurenca, inflacija ...

Hitri pogled na ta trg pa razkrije, da je precej aktivna na tem področju NLB, ki je samo v dveh letih izdala za skoraj 1,5 milijarde evrov obveznic, kar dve izdaji pa sta bili preko 500 milijonov evrov. Donosnosti do dospetja so med leti precej različne, vse od 4,5 do 7,125-odstotni donosnosti. Podrobneje o tem bomo pisali v prihodnjih dneh. 

Zakaj v regiji ni veliko mednarodnih izdaj

Kot že omenjeno, je Telekom Srbija izdal eno največjih mednarodnih izdaj korporativnih obveznic v regiji. Da podjetje lahko izda mednarodno obveznico, mora izpolniti minimalne standarde glede velikosti izdaje, praviloma se zneski začnejo z nekaj 100 milijonov evrov. Treba je tudi pridobiti kreditno oceno, ene od kreditnih agencij. Denimo Telekom Srbija ima oceno BB-. Številna podjetja v regiji te ocene nimajo. Mednarodne izdaje so zato bolj primerne za največje družbe iz regije, ki imajo vsaj milijardno tržno kapitalizacijo. Teh družb pa ni veliko. Največkrat so to telekomi, energetska podjetja, podjetja s preskrbo, živilska.

Seveda, obstaja tudi lokalen trg korporativnih obveznic, gre praviloma za manjše izdaje, ki so običajno krajše ročnosti, izdajo pa jih lahko tudi podjetja brez kreditne ocene. Investitorji so ponavadi lokalni, saj takšne izdaje niso zanimive za večje mednarodne institucionalne vlagatelje.

Odločitev o financiranju z obveznicami ali kreditom je na koncu seveda odvisna od razmer na trgu in od tega, na kaj so menedžerji in lastniki podjetij pripravljeni. Tveganje je v obeh primerih in tako kot ti dve hrvaški podjetji lahko vzamemo kot primera, kjer je šlo vse odlično, je mogoče najti tudi nasprotne primere.

Izdaja obveznic - manj priljubljen način financiranja

Financiranje poslovanja preko izdaje podjetniških obveznic je v na splošno v regiji še vedno manj priljubljen način financiranja. Analitik Ipopema Securities Vladan Pavlović ocenjuje, da trga za te obveznice pravzaprav skorajda ni.

"V Srbiji je le nekaj primerov in gre bolj za izjeme kot za ustaljeno prakso. Tudi na Hrvaškem in Sloveniji ni bolje. Verjetno je glavni razlog dejstvo, da je za domača podjetja veliko lažje in ceneje (z vidika dodatnih stroškov) pridobiti posojilo pri bankah, s katerimi imajo vzpostavljeno dolgoročno sodelovanje, ne pa skozi postopek izdaje obveznic, ki vključuje tudi prospekt, snubljenje investitorjev, posredniške provizije …" izpostavlja Pavlović.

Po njegovi oceni bi bila v prihodnje na tem področju verjetno več lahko storila večja podjetja - v smislu, da bi se zaradi ugleda, velikosti in verodostojnosti najlažje odločila za izdaje obveznic. "Vse to jim daje možnost, da privabijo vlagatelje - domače in tuje - torej, da na koncu obveznico izdajo na mednarodnem trgu."

Motiv bi lahko bilo zadolževanje po obrestnih merah, nižjih od tistih, ki jih je mogoče dobiti pri bankah, a sogovornik o tem ta hip dvomi, saj smo priča rezanju obrestnih mer.

Ko gre za manjša podjetja, Pavlović navaja, da je lahko motiv za takšno potezo to, da ne morejo dobiti bančnih posojil ali vsaj ne pod sprejemljivimi pogoji. "V tem primeru vstopamo na področje bolj tveganih, torej špekulativnih obveznic."

Prav tako, dodaja, obstaja možnost, da se za obveznico odločijo podjetja, ki potrebujejo večja sredstva, ki jih banke brez nekega konzorcija bank ne bi mogle zagotoviti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar