Kaj bi za Ljubljansko borzo pomenil odhod pomembnejšega izdajatelja obveznic?

"Z enakim obsegom dela in stroški ocenjujemo, da bi lahko na tujih trgih pridobili tudi do nekajkrat večji obseg financiranja kot na domači borzi," je za Bloomberg Adria ocenil Igor Malevanov, podpredsednik in izvršni direktor za finance v skupini SIJ.

Gre za enega najbolj prepoznavnih in najpomembnejših izdajateljev dolžinskih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, saj so v zadnjih devetih letih izdali za 173 milijonov evrov obveznic in 209 milijonov evrov komercialnih zapisov. To bi bil drugi odmevnejši odhod z domače borze, saj je lani junija umik naznanil Datalab. 

Lani je SIJ prvič izdal tudi trajnostne obveznice v višini 19 milijonov evrov. "Za podjetja, kot je skupina SIJ, so za dolgoročni razvoj potrebna vsakoletna obsežna vlaganja v najboljše razpoložljive sodobne tehnologije, v energetsko učinkovitost in trajnostni razvoj in podobno, kar terja tudi različne vire financiranja," pojasnjujejo v SIJ.

Za ponazoritev: od vstopa današnjega večinskega lastnika leta 2007 do vključno 2023 so za naložbe namenili 870 milijonov evrov. Izdajo obveznic in trgovanje na Ljubljanski borzi v skupini SIJ razumejo kot dobro rešitev za naložbeno izjemno intenzivna podjetja.

Kljub temu ostajajo odprti za nadaljnje priložnosti na domačem borznem trgu. Kot prednost Ljubljanske borze prepoznavajo tudi to, da slovenski vlagatelji v primerjavi s tujimi prejmejo več informacij o slovenskih podjetjih in so zato pripravljeni vložiti več in prejeti nižjo premijo za tveganje.

Za SIJ je sicer težko leto, podjetje je ustvarilo milijardo evrov prihodkov od prodaje, kar je 23,1 odstotka manj kot leto prej. Dosegli so 73,3 milijona evrov prilagojenega EBITDA, 7,3-odstotno prilagojeno maržo EBITDA in 18,8 milijona evrov izgube. Neto finančni dolg skupine SIJ je lani ostal na enaki ravni kot v predhodnem letu, so sporočili iz podjetja.

Ljubljanska borza: 'Takšne stvari skušamo preprečiti'

Na Ljubljansko borzo je bilo lani uvrščenih 28 obveznic in komercialni zapisi. V večini gre za državne dolžniške instrumente. Promet z obveznicami je sicer zelo majhen, lani je obsegal 9,4 milijona evrov, letos pa je že v prvih treh mesecih višji od lanskega. K temu je pripomogla predvsem izdaja ljudskih obveznic v februarju. 

 

Kako odgovarjajo na napoved SIJ o iskanju priložnosti na tujih trgih? "Predvidevamo, da se navedbe SIJ nanašajo na njihove izkušnje v postopku izdaje obveznic, pri čemer razumemo, da lahko glede na globino slovenskega trga kapitala pri njihovi pričakovani velikosti izdaje žal naletijo na težave, ki niso neposredno povezane z njimi," je pojasnil Andraž Aš, vodja za regulativo pri Ljubljanski borzi.

Kot pravi, si na borzi vsekakor prizadevajo in želijo, da bi se interes za vlaganje v vrednostne papirje povečal, kar bi ugodno vplivalo na ceno financiranja in izkušnje izdajateljev. "Morebiten odhod posameznega izdajatelja je vsekakor neželen dogodek, ki si ga prizadevamo preprečiti," dodaja. Ob tem opozarja, da so se število izdaj, raznovrstnost in promet z dolžniškimi instrumenti na naši borzi v zadnjih letih občutno povečali, zato priložnosti vsekakor so. 

Datalab do konca leta z borze

Datalab je poslovno leto začel z objavo prevzemne ponudbe. "Naša uvrščenost na Ljubljansko borzo v dobrih 15 letih ni prinesla želenih rezultatov. Večino časa je bil tečaj naše delnice bistveno pod ekonomsko vrednostjo, trg pa nelikviden," je v poslovnem poročilu zapisal direktor in soustanovitelj Andrej Mertelj.

Kot nadaljuje, je vztrajanje na domačem borznem trgu za podjetje vsako leto dražje, tako s stališča neposrednih stroškov kot tudi iz povezanih stroškov (na primer priporočila Združenja Manager, članov nadzornih svetov), kjer se v javne družbe poizkušajo vsiliti koncepti DEI. "Več kot tri leta smo iskali primernega strateškega vlagatelja in ga našli v investicijski družbi Rucio iz Luksemburga. Prevzemno ponudbo smo zaposleni, menedžment in Rucio uspešno končali septembra, čaka nas pa še odhod z borze proti koncu tega koledarskega leta," je napovedal Mertelj.

V prihodnjih letih načrtujejo večja vlaganja in bodo potrebovali dodaten kapital, kar pa je enostavneje in ceneje zbrati na zasebnem kot na javnem trgu. Po besedah Mertlja so se za tak korak odločili tudi zaradi interesa vlagateljev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar