Kaj o slovenskih obveznicah v deželi vzhajajočega sonca pravijo analitiki?

Slovenija je prvič vstopila na japonski dolžniški trg in izdala samurajske obveznice v vrednosti 50 milijard jenov (približno 311 milijonov evrov). Tovrstno izdajo je finančni minister Klemen Boštjančič napovedal že lani aprila, po njegovih besedah pa naj bi kasneje izdali obveznice tudi na Kitajskem. Gre za relativno skromno izdajo, kakšna so tveganja zadolževanja v deželi vzhajajočega sonca?

Boštjančič je na Dnevih napitalskih trgov lani v intervjuju dejal, da vidi Japonsko kot "strateški trg" za Slovenijo, "kjer bomo tudi v prihodnje izdajali obveznice". 

Tako imenovane samurajske obveznice – izraz, ki se uporablja za dolg nejaponskega izdajatelja, denominiran v jenih – so vse bolj privlačne za države vzhodne Evrope. "Motivacija za zadolževanje v deželi vzhajajočega sonca je običajno ugodnejša cena," so ocenili analitiki Bloomberg Adria. Slovenija je tokrat izdala tri- in petletne obveznice.

Trajnostne obveznice, a skromna izdaja

"Sredstva, zbrana z izdajo teh obveznic, bodo namenjena izključno financiranju oziroma refinanciranju proračunskih izdatkov, ki sodijo v kategorije upravičenih socialnih projektov, skladno z Okvirjem Republike Slovenije za trajnostne obveznice," so pojasnili na finančnem ministrstvu. Organizatorji izdaje so bili BNP Paribas, Nomura in SMBC Nikko.

Rok Makovec, vodja oddelka za trgovanje pri OTP banki, pravi, da je še posebej zanimivo, da imata izdani obveznici socialno komponento oziroma sta klasificirani kot trajnostni obveznici. "Slovenija je prva država, ki je izdala trajnostne državne obveznice v jenih," poudarja.

Tudi Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladih, ocenjuje, da gre za relativno majhno izdajo, podobno kot se odločajo druge evropske države. "Države v evroobmočju načeloma niti ne izdajajo obveznic v japonskih jenih, so se pa v japonski valuti že zadolževale države, kot so Madžarka, Češka, Poljska," pravi Čačovič. 

"Z izdajo v japonskih jenih denominiranih obveznic si država nekoliko geografsko širi bazo vlagateljev, čeprav so japonski vlagatelji že dlje časa prisotni v evrskih obveznicah evropskih držav," dodaja upravljavec. Ker gre za relativno majhno izdajo za države, pa gre po njegovih besedah tudi za relativno majhno geografsko razpršitev.

Kakšno je bilo povpraševanje?

Cena obveznic se je določila 29. avgusta ob 2.25 zjutraj po srednjeevropskem času. Triletne obveznice so bile izdane v vrednosti 45,1 milijarde jenov z donosom do dospelosti 0,750 odstotka in ceni 100 odstotka. Petletne obveznice so bile izdane v vrednosti 4,9 milijarde jenov s kuponom 0,890 odstotka in prodajni ceni 100 odstotka. 

"Močno povpraševanje tako s strani domačih japonskih kot tudi s strani mednarodnih vlagateljev je omogočilo, da se je lahko končna cena oblikovala na spodnjem delu cenovnega razpona za triletno in petletno tranšo," pravijo na ministrstvu. Skupno povpraševanje je preseglo 50 milijard jenov.

"Imeli smo več povpraševanja od pričakovanega," je za Bloomberg dejal Shinichi Honda, podpredsednik sindikata pri Nomuri, in dodal, da so bili razmiki privlačni za vlagatelje, ki gledajo na relativne vrednosti posla v primerjavi s ponudbami izdajatelja v drugih valutah.

Povedal je tudi, da je bila izdajateljeva izbira ročnosti obveznic dobra, saj se vlagatelji preusmerjajo na kratkoročne dolge, saj obstajajo špekulacije, da bo japonska centralna še zvišala obrestne mere. Slovenski posel je po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, povečal obseg prodaje samurajskega dolga letos na 741,1 milijarde jenov, kar je najvišja raven od leta 2019.

Tehtanje med valutnim tveganjem in nižjimi stroški

Samurajske obveznice imajo relativno nižje obrestne mere, japonski trg pa ni podvržen enakim spremembam in tržnim nihanjem kot ameriški in evropski, kar podjetjem in državam daje alternativni vir financiranja v času gospodarske krize. Pravo dobičkonosnost zadolževanja v jenih je po besedah analitikov Bloomberg Adria mogoče videti šele, ko se izračunajo stroški zaščite pred valutnim tveganjem.

"Šele če so obresti, dodane stroškom varovanja pred valutnim tveganjem, nižje od obrestnih stroškov dolga v evrih in ob predpostavki velikega zanimanja vlagateljev za izdajo, lahko govorimo o uspešni strategiji zadolževanja," so pred časom poudarili analitiki. Izdajatelji se zaradi tega ob izdaji obveznice navadno takoj dogovorijo za aranžmaje deviznih zamenjav in jih vključijo v skupne stroške izdaje.

To je naredila tudi slovenska zakladnica. "Za namen zaščite pred tečajnimi tveganji je bila izvedena valutna zamenjava v celotni vrednosti izdaje," so sporočili. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna z izdajo samurajske obveznice po valutni zamenjavi je 3,031 odstotka za triletno in 3,088 odstotka za petletno obveznico, ki že vsebuje stroške ščitenja.

Zakaj so se odločili za tovrstno izdajo?

Za izdajatelje takšne obveznice je glavna prednost dostop do likvidnega japonskega trga kapitala, kar omogoča diverzifikacijo virov financiranja, ugotavljajo na ministrstvu. "Prav tako lahko izdajatelj izkoristi ugodnejše obrestne mere, ki pogosto veljajo na japonskem trgu zaradi nizkih obrestnih mer Banke Japonske," so navedli v objavi na družabnem omrežju LinkedIn.

Japonski vlagatelji pa na drugi strani pridobijo možnost vlaganja v tuje entitete brez tveganja valutnih nihanj ter pogosto višje donose v primerjavi z domačimi obveznicami, saj tuji izdajatelji pogosto ponujajo nekoliko višje obrestne mere z namenom privabljanja kapitala.

Mehika in Indonezija sta letos prav tako prodali samurajske obveznice v želji, da bi diverzificirali bazo vlagateljev v času, ko pričakovanja o znižanju obrestnih mer v ZDA preprečujejo, da bi se donosnosti japonskih obveznic preveč povečali.

Vlagatelji so kupovali slovenski dolg kljub omejeni izpostavljenosti Japonske državi: na primer, leta 2022 je v Sloveniji živelo manj kot 200 japonskih državljanov, kar je majhen delež v primerjavi s sosednjima Madžarskim in Avstrijo, kažejo podatki japonskega zunanjega ministrstva. Japonska je tudi šele na 31. mestu kot trgovinska partnerica Slovenije, manjša od držav, kot sta Južna Koreja in Brazilija, je poročal Bloomberg.

Obveznosti v jenih imajo od evropskih držav še Poljska, Madžarska in Češka. Poljska je bila redna obiskovalka japonskega dolžniškega trga do leta 2013, ko je nazadnje prodala samurajske obveznice. Po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, ima še vedno odprtih sedem obveznic, denominiranih v jenih, pri čemer najbližja zapade leta 2026.

 

Dodana izjava Boštjančiča za Bloomberg, da Japonsko vidijo kot strateški trg, in komentarji analitikov.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar