Paradoks: cene delnic in zlata se gibljejo v isti smeri - zakaj?

Upravljanje z denarjem nenehno prinaša nove okoliščine – kar pravzaprav ni presenetljivo. Tudi če želimo razglašati novo dobo in uporabo umetne inteligence v financah, so za odločitvami o denarju še vedno ljudje in njihove vsakodnevne izbire. Tako pridemo do zanimivega paradoksa: cene delnic in zlata se gibljejo v isti smeri – vlagatelji danes zlato in delnice obravnavajo kot hranilce vrednosti v svetu fiskalne ekspanzije in "trdovratne" inflacije.

Zlato se je letos podražilo za več kot 60 odstotkov, medtem ko je indeks S&P 500 pridobil nekaj več kot 13 odstotkov. Oba naložbena razreda dosegata rekordne ravni, zlato pa se zdi celo bolj bleščeče kot v času zlatega standarda. Ta konvergenca lahko nakazuje prehodno fazo na globalnih trgih, kjer se tradicionalne korelacije lomijo, kar poudarja pomen diverzifikacije premoženja in pozornega spremljanja makroekonomskih strategij.

 

 

V prvem četrtletju tega stoletja se zdi, da se negotovost povečuje, saj je najdonosnejši razred sredstev postalo zlato, predvsem zaradi povečanih nakupov centralnih bank v zadnjih dveh letih.

Zgodovinsko gledano sta se zlato in delnice gibala v nasprotnih smereh: zlato je veljalo za "risk-off" naložbo, ki raste v obdobjih negotovosti, inflacije in padajočih obrestnih mer, medtem ko so delnice tipično "risk-on" naložbe, ki cvetijo ob gospodarski rasti in optimizmu glede dobičkov. Vendar pa v zadnjih 25 letih opažamo visoko korelacijo med gibanjem cene zlata in delnic.

 

 

Obstajajo močni statistični in zgodovinski dokazi o povezavi med ceno zlata in ameriškim javnim dolgom, zlasti v zadnjih petih desetletjih. Ta odnos sicer ni popolnoma linearen, vendar je pozitivno koreliran – predvsem v obdobjih fiskalnega stresa, inflacijskih pritiskov in geopolitične negotovosti.

Kljub temu so se v nekaterih preteklih letih pojavila nasprotna gibanja, ne le med zlatom in delnicami, temveč tudi znotraj samih delniških trgov, kjer se fiskalna ekspanzija ni prelila v rast tečajev (npr. leta 2001).

 

 

Gospodarski razcvet po finančni krizi leta 2008 je prav tako spremljalo obratno gibanje med delniškimi trgi in povpraševanjem po zlatu. Ta dinamika je trajala vse do druge polovice leta 2024, ko je cena zlata začela strmo naraščati, medtem ko so se delnice vse bolj povezovale s fiskalno ekspanzijo.

Regresijska analiza kaže, da je rast delniških trgov tesno povezana z rastjo ameriškega javnega dolga, v primerjavi z gibanjem cene zlata. Leta 2025 obstaja pozitivna korelacija med zlatom in indeksom S&P 500, a je zmerna; veliko višja pa je med rastjo ameriškega dolga in delniškimi trgi.

 

 

Kaj je pripeljalo do odstopanja od tradicionalnega

Analizirali smo, kaj je povzročilo to prekrivajočo se dinamiko, ki je zmanjšala tradicionalno dihotomijo med zlatom in delnicami.

V prid zlatu govori slabitev ameriškega dolarja, ki je letos še vedno približno 12 odstotkov šibkejši v primerjavi z evrom z začetka leta, kar pa je povečalo privlačnost ameriških delnic za tuje vlagatelje. Poleg tega centralne banke postopoma znižujejo delež dolarja v svojih rezervah in se vračajo k zlatu kot "resnični" fiat valuti – ta trend je še posebej izrazit na Kitajskem in trgih v razvoju.

Po podatkih Global Gold Councila se je povpraševanje po investicijskem zlatu v drugem četrtletju (še pred avgustovskim skokom) povečalo za 78 odstotkov in doseglo 477,2 tone oziroma 38 odstotkov celotnega povpraševanja, medtem ko je lani znašalo le 11,5 odstotka.

 

Tretji dejavnik, ki podpira zlato, je strah pred stagflacijo – torej kombinacija rastoče inflacije in upočasnjevanja gospodarske rasti zaradi nadaljnje fiskalne ekspanzije. Kljub temu na delniških trgih prevladuje pozitiven sentiment. Fiskalna ekspanzija v ZDA traja že od leta 2008, ne glede na občasno restriktivno monetarno politiko, kar se jasno vidi v rasti javnega dolga. Dodatno so vlaganja ameriške vlade v strateške industrije (npr. zeleno energijo, tehnologijo, umetno inteligenco) spodbudila povpraševanje po delnicah.

Kaj nas čaka?

Napovedi o zniževanju obrestnih mer v ZDA so dodatno okrepile zanimanje vlagateljev, saj pričakujejo, da bo "cenejši denar" še naprej podpiral gospodarsko rast – in s tem delniške trge. Toda hkrati ta pričakovanja, skupaj s strahom pred inflacijo, ohranjajo močno povpraševanje po zlatu, kar še naprej zabrisuje tradicionalno dihotomijo med zlatom in delnicami.

Povečanje geopolitičnih napetosti dodatno spodbuja zanimanje tako za zlato kot za delnice velikih ameriških korporacij, saj sta obe naložbi dojeti kot varno zatočišče. Čeprav je argumentov v prid zlatu trenutno več, je visoka raven delniških trgov podprta z "iluzijo bogastva" (wealth effect) in momentumom. Visoka likvidnost v kombinaciji z evforijo okoli umetne inteligence ohranja optimizem na trgih.

Ta vzporedni vzpon zlata in delnic nakazuje, da se vlagatelji istočasno zavarujejo tako "pred rastjo gospodarstva" kot tudi "pred njegovimi tveganji" – kar je znak negotovosti, ne zaupanja – in spominja na zgodnja 70. leta prejšnjega stoletja.
Če pride do stagflacije ali eskalacije geopolitičnih tveganj, bi zlato lahko še naprej presegalo pričakovanja.
Če pa se rast stabilizira in inflacija umiri, bodo delnice znova prevzele vodilno vlogo.