Ljudska obveznica: Šest mesecev pozneje še zgodba o uspehu?

Pol leta po izdaji prve ljudske obveznice, namenjene fizičnim osebam, smo preverjali, ali so se uresničila pričakovanja finančnega ministra Klemna Boštjančiča o "živahnemu" trgovanju z ljudskimi obveznicami in kako primerljivo je z južnimi sosedi. 

Do avgusta je bilo na Ljubljanski borzi opravljenega za 16,7 milijona evrov prometa z dolžniškimi instrumenti ali daleč največ v zadnjih letih – več ga je bilo zgolj v celotnem letu 2019, ko je presegel 25 milijonov evrov. Velik del tega zajema ravno izdane državne papirje, torej obveznice in zakladne menice.

Letos so bile v trgovanje na domači borzi uvrščene štiri obveznice: dve državni, obveznica Slovenske industrije jekla – SIJ in Gorenjske banke. "Letos opažamo občutno povečanje prometa z obveznicami in zakladnimi menicami, pri katerih je izdajatelj Republika Slovenija," pravijo pri OTP (prej Novi KBM), ki je uradni vzdrževalec likvidnosti na sekundarnem trgu.

Obseg prometa primerljiv z delnico Luke Koper

Z ljudsko obveznico je bilo do konca junija opravljenega za 3,8 milijona evrov prometa oziroma četrtino vsega, kar je po oceni OTP že primerljivo z delnico Luke Koper, ki je imela v enakem obdobju 4,3 milijona evrov prometa.

"Skupaj je bilo na Ljubljanski borzi v prvem polletju 121 poslov z ljudsko obveznico v povprečni vrednosti 32 tisoč evrov," so sporočili iz OTP. V juliju in avgustu se trend trgovanja nadaljuje, saj je skupen promet presegel 4,6 milijona evrov, število poslov pa se je povečalo na 155.

OTP na Ljubljanski borzi kot uradni vzdrževalec preprečuje večja nihanja cene, ki je trenutno pri 101,6 odstotka. Za likvidnost skrbi z razponom v ceni med 0,4 in 0,6 odstotka, v povprečju pa gre po njihovih besedah za manjši  ali enak trgovalni razpon kot pri najbolj likvidnih delnicah.

"Interes na trgu pri ljudski obveznici je tako na strani povpraševanja kot ponudbe, kar se posledično vidi tudi na globini trga, sploh v primerjavi z drugimi primerljivimi dolžniškimi vrednostnimi papirji," menijo v OTP.

Stabilen tečaj, število vlagateljev raste

Tudi na Ljubljanski borzi ocenjujejo, da je obseg trgovanja z ljudsko obveznico nadpovprečen za dolžniški vrednostni papir. "Z ljudsko obveznico se trguje redno, hkrati pa je tečaj zelo stabilen, torej gre kot pričakovano tudi z vidika tržnega tveganja za zelo varno naložbo," pravi Andraž Aš, vodja za regulativo pri Ljubljanski borzi.

K temu po njegovem mnenju bistveno pripomore tudi vzdrževanje likvidnosti na borznem trgu, ki omogoča nakup oziroma prodajo razmeroma velikih količin papirjev po konkurenčni ceni, kar vlagatelji očitno s pridom izkoriščajo. "Število vlagateljev se ne zmanjšuje, prek borznega trgovanja se je celo malenkost povečalo. Z našega vidika gre vsekakor za zgodbo o uspehu, slediti pa bi morali še kakšni ukrepi za razvoj kapitalskega trga," meni Aš.

Spomnimo: če je fizična oseba kupila ljudske obveznice v višini 30 tisoč evrov in jih bo držala do dospetja, bo prejela 3.060 evrov obresti v treh letih. Obresti se izplačujejo na letni ravni. Skupna nominalna vrednost je bila 258,4 milijona evrov, odprtih pa je bilo 5.659 novih trgovalnih računov. Največ vpisnikov je bilo starih od 36 do 65 let, skupaj so kupili za 165,8 milijona evrov obveznic.

Na Hrvaškem promet z ljudsko obveznico osemkrat večji

Slovenijo je sicer pri izdaji obveznice za fizične osebe prehitela južna soseda. Marca lani je s prodajo obveznic državljanom zbrala že več kot milijardo evrov, v trgovanje na Zagrebški borzi pa je bilo po drugem krogu za investitorje uvrščena obveznica z obsegom 1,85 milijarde evrov. Od tega so 1,34 milijarde vplačali državljani.

Od 10. marca pa do 22. avgusta lani je bilo z omenjeno obveznico opravljenega za 32,2 milijona evrov prometa. Lanskoletna obveznica je bila izdana z ročnostjo dveh let.

Letos v začetku julija pa so izdali novo ljudsko obveznico po nominalni obrestni meri 3,65 odstotka in s triletno dospelostjo. V dobrem mesecu dni je promet z omenjenim papirjem na Zagrebški borzi dosegel 8,7 milijona evrov.

To je že peta izdaja dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih država ponuja malim vlagateljem, da bi jim zagotovila alternativo za vlaganje. Po prvi izdaji obveznic marca lani so sledile tri izdaje zakladnih menic. Vse skupaj si je država od Hrvatov izposodila za več kot štiri milijarde evrov.