Vse oči so uprte v naslednje korake ameriške centralne banke Fed. Razmeroma umirjena inflacija v kombinaciji z več znamenji upočasnitve rasti zaposlovanja je namreč spodbudila rast na Wall Streetu, saj se širi prepričanje, da bo Fed prvič letos znižal obrestne mere.
Osnovni indeks cen življenjskih potrebščin, brez nestanovitnih cen hrane in energije, se je v primerjavi z julijem zvišal za 0,3 odstotka, kažejo podatki ameriškega Urada za statistiko dela. Če upoštevamo tudi cene hrane in energije, pa se je inflacija na mesečni ravni zvišala za 0,4 odstotka, kar je sicer največ od začetka leta.
S tem je letna stopnja inflacije dosegla 2,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot prejšnji mesec in najvišja vrednost od januarja. Ekonomisti, ki jih je anketiral Dow Jones, so pričakovali 0,3-odstotno rast cen na mesečni ravni oziroma 2,9-odstotno na letni.
Preberi še

Slovenska delnica, ki se lahko kosa z vročim Oraclom
Delnica Oracla v enem dnevu pridobila skoraj toliko kot je od začetka leta.
11.09.2025

Preizkusili smo bitcoin strategijo – ali nosi več dobička?
Ali je smiselno slediti bitcoin ciklom ter kupovati in prodajati bitcoine? Ali jih je bolje preprosto držati?
11.09.2025

Raje kupujejo obveznice evropskih držav kot delnice: zahtevani donosi na rekordih
Prejšnji teden so stroški zadolževanja Velike Britanije dosegli raven 5,75 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1998; zahtevani donosi na francoske obveznice dosegle najvišjo raven po letu 2011.
10.09.2025

Skriti dragulj Ljubljanske borze v dobrih desetih dneh 30 odstotkov dražji
Indeks SBITOP je letos pridobil okoli 50 odstotkov, vrednost delnice skritega dragulja se je skoraj podvojila.
10.09.2025

Japonski trgi pozdravili odstop premierja: Kaj se dogaja na globalnih trgih?
Japonski delniški indeksi so narasli; azijske borze v zelenem.
08.09.2025

Novost na Ljubljanski borzi: donosi mamljivi, boniteta države pa na meji
Trenutno so letni donosi več kot petodstotni, a z razlogom. Pred slabim mesecem je boniteto države ocenil Fitch - kaj je izpostavljeno med tveganji?
08.09.2025
Poleg tega poročila so bili objavljeni tudi običajno hrupni podatki o brezposelnosti, ki so poskočili na najvišjo raven v skoraj štirih letih, kar je spodbudilo stave, da bodo oblikovalci politike naslednji teden znižali obrestne mere, da bi se spopadli s hitro upočasnitvijo na trgu dela.
Kako bo ukrepal Fed?
Člani Feda sicer menijo, da je osnovni indeks boljši kazalec dolgoročnih cenovnih trendov, medtem ko ciljna inflacija centralne banke ostaja pri dveh odstotkih.
Na trgih se kaže 100-odstotna verjetnost, da bo Fed znižal referenčno obrestno mero, ki je trenutno med 4,25 in 4,5 odstotka. Ne glede na to pa ostaja vprašanje, kako velik bo naslednji rez. Fed bi se namreč lahko odločil za odstopanje od običajnega trenda nižanja za četrt odstotne točke in bi tokrat obrestno mero znižal za pol odstotne točke. Razloga za večji rez sta šibkost trga dela in nizke inflacijske vrednosti, navaja CNBC.
"Jasno je, da je inflacija razmeroma mirna, kar Fedu daje prožnost, da se bolj osredotoči na ustavitev trenutne šibkosti na trgu dela," je za Bloomberg povedal Skyler Weinand iz Regan Capital. "Pričakujemo, da bo Fed znižal obrestno mero za 25 bazičnih točk in da bosta letos sledili še dve dodatni znižanji za 25 bazičnih točk."
Upočasnitev trga dela je spodbudila špekulacije o bolj agresivnem sproščanju politike. Predsednik Feda Jerome Powell je na Fedovem simpoziju v Jackson Holu prejšnji mesec previdno odprl vrata za znižanje, nedavni podatki pa so pokazali, da se je upočasnitev zaposlovanja nadaljevala tudi v avgustu, še navaja Bloomberg.
"Podatki o zahtevkih za brezposelnost so bili verjetno pomembnejša novica," je za Bloomberg dejala Tiffany Wilding iz Pacific Investment Managementa. "Še vedno pričakujemo, da bo Fed znižal obrestno mero za 25 bazičnih točk – čeprav se bo verjetno razpravljalo o 50 bazičnih točkah –, poleg tega pa še, da bo skupno znižanje v tem letu znašalo 75 bazičnih točk." Prvič po dolgem času so tako podatki o inflaciji bili v senci podatkov o zahtevkih za brezposelnost, je opozoril Josh Jamner iz družbe ClearBridge Investments.
Dogajanje na globalnih trgih
Poglejmo borze po svetu: indeks S&P je tudi prejšnji teden dosegel rekord: petek je v primerjavi z dnevom prej končal 0,05 odstotka nižje, na tedenski ravni (primerjamo zadnji petkov posel z zadnjim petkovim poslom predhodnega petka) pa 1,59 odstotka višje. Indeks Nasdaq je na dnevni ravni pridobil 0,44 odstotka, na tedenski več kot dva. Dow Jones je bil na dnevni ravni ob 0,59 odstotka, a je kljub temu na tedenski ravni ostal v zelenem območju (+0,95 odstotka).
Veteranski tržni strateg Ed Yardeni je svojo napoved za konec leta za indeks S&P 500 zvišal s prejšnjih 6.600 točk na 6.800 kot osnovni scenarij, hkrati pa je ocenil, da obstaja 25-odstotna verjetnost, da bi ameriški borzni indeks do konca leta 2025 lahko dosegel sedem tisoč točk.
Razmere v Evropi
Borzno veselico so imeli na Japonskem, kjer je pred dobrim tednom dni premier Šigeru Išiba sporočil, da bo odstopil. Njegovo odločitev so japonski trgi pozdravili in indeks Nikkei 225 je zrasel za približno tri odstotke. Japonske delnice so se okrepile zaradi pozitivnega vetra, ki ga je povzročil šibkejši jen, in morebitnega povečanja vladnih spodbud.
Kitajski indeks CSI 300 je zrasel za 1,23 odstotka, hongkonški indeks Hang Seng pa za 3,73 odstotka.
Bloomberg
ECB s premorom
Svet ECB je v četrtek sklenil, da tri ključne obrestne mere ECB ostanejo nespremenjene. Obrestne mere za depozite bank ostaja pri dveh odstotkih, za glavne operacije refinanciranja in za mejno posojilo pa pri 2,15 odstotka in 2,4 odstotka.
Inflacija se trenutno giblje okoli dvoodstotnega srednjeročnega cilja, ocena Sveta ECB glede inflacijskih napovedi pa je v glavnem nespremenjena, so sporočili iz ECB. Nove napovedi strokovnjakov ECB kažejo podobno sliko inflacije kot napovedi iz junija. Predvidevajo, da bo inflacija v letu 2025 v povprečju znašala 2,1odstotka, v letu 2026 1,7 odstotka in v letu 2027 1,9 odstotka.
"Svet ECB je odločen zagotoviti, da se inflacija srednjeročno stabilizira na ciljni ravni dveh odstotkov. Pri določanju ustrezne naravnanosti denarne politike bo sledil pristopu, ki bo odvisen od podatkov in se bo sprejemal na posameznih sejah," so sporočili iz ECB.
Napoved: znižanje obresti konec decembra.
Raje kupujejo obveznice evropskih držav kot delnice: zahtevani donosi na rekordih
Pred dobrim tednom dni so stroški zadolževanja Velike Britanije dosegli 5,75 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1998, medtem ko so francoske obrestne mere najvišje po letu 2011.
Vlagatelji so se množično usmerili v nakup dolgoročnih obveznic, ki so jih izdale velike evropske države, privlačne pa so zaradi donosnosti, kakršnih ni bilo že desetletja. Dolgoročne državne vrednostne papirje držav, kot sta Velika Britanija in Francija, vlagatelji vidijo kot privlačnejšo izbiro od delnic, ameriških obveznic in valut, saj zagotavljajo redko ravnovesje med večjimi donosi in fiskalnim okvirom, ki je vendarle precej manj tvegan kot ameriški.
Fokus na Franciji in Veliki Britaniji.
OPEC+ veča proizvodnjo, rekorden presežek nafte se še povečuje
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je sporočila, da je rekorden presežek nafte, predviden za prihodnje leto, videti še večji, saj OPEC+ nadaljuje obnavljanje proizvodnje, hkrati pa raste proizvodnja tekmecev te skupine.
Čeprav je IEA nekoliko zvišala ocene globalnega povpraševanja po nafti za letos in prihodnje leto, je še bolj zvišala napovedi proizvodnje. Svetovna proizvodnja bo leta 2026 v povprečju presegla porabo za 3,33 milijona sodov na dan, kar je približno 360 tisoč sodov več od napovedi pred mesecem dni, navaja poročilo. Gre za zgodovinski presežek v letnem merilu, čeprav je bil presežek še nekoliko večji v času pandemije leta 2020.
V pričakovanju padca cen.
Bobo
Skriti dragulj Ljubljanske borze v dobrih desetih dneh 30 odstotkov dražji
Indeks SBITOP je eden najhitreje rastočih na svetu, medtem pa na Ljubljanski borzi kotirajo delnice, ki se dražijo še hitreje od indeksa in slovenskih blue chipov. Analitiki hiše Bloomberg Adria so pred kratkim prečesali delnice Ljubljanske borze in med tistimi, ki ne sestavljajo indeksa SBITOP, poiskali družbo, ki jo štejejo za skriti dragulj. Svojo izbiro so utemeljili, danes pa lahko ugotovimo, da se je od objave našega članka o skritem dragulju 27. avgusta letos pa do danes delnica močno podražila.
Gre za delnico veletrgovca Salus, specializiranega za distribucijo in veleprodajo farmacevtskih izdelkov, medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil in kozmetike. Osrednja vloga podjetja je povezovanje proizvajalcev zdravil in medicinskih izdelkov s končnimi uporabniki prek učinkovite logistične mreže. Sodelujejo z bolnišnicami, lekarnami, zdravstvenimi domovi in drugimi zdravstvenimi institucijami.
Analitik Bloomberga Adria Matej Vujanić je v analizi s konca avgusta poudaril, da je podjetje v fazi širitve, zaradi teh vlaganj pa se pričakuje rast dobička. Omenjal je tudi, da so v pogovorih za prevzem Farmadenta. Le nekaj dni po naši objavi so iz družbe prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da je skupščina soglašala z nakupom mariborskega veletrgovca z zdravili Farmadent, katerega družbenice so Mestna občina Maribor ter občine Duplek, Hoče - Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Rače - Fram in Starše. Kupnina: 8,46 milijona evrov.
Trije farmacevti: zakaj se njihove delnice cenijo?
Omenjamo še tri delnice družb, ki so v Sloveniji dobro znane: BioNTech, Moderna in Pfizer. Vse tri so se v petkovem trgovanju precej močno pocenile – v enem dnevu so izgubile od štiri do več kot sedem odstotkov.
To se je zgodilo, ko so se v javnosti pojavile informacije, da nameravajo zdravstveni uradniki iz Trumpove administracije prihodnji teden v predstavitvi svetovalcem ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) povezati cepljenje proti covidu z okoli dvema ducatoma smrti otrok. Podrobneje na povezavi.
Kaj spremljamo ta teden?
Ponedeljek, 15. september
-
Na Kitajskem bodo objavili podatke o maloprodaji, industrijski proizvodnji in nepremičninskem trgu.
-
Surs bo objavil podatke o indeksih vrednosti opravljenih gradbenih del.
-
Eurostat bo objavil podatke o zunanji trgovini.
Torek, 16. september
-
Eurostat bo objavil podatke o industrijski proizvodnji.
-
Nemški inštitut Zew bo objavil raziskavo o gospodarskem razpoloženju.
-
V Italiji bodo objavili podatke o inflaciji.
-
Surs bo objavil proizvodnjo in prodajo industrijskih proizvodov.
-
Surs bo objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu.
-
V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o brezposelnosti.
-
V ZDA bodo objavili podatke o maloprodaji in industrijski proizvodnji.
-
V Singapurju se bo začel tržni dogodek SuperReturn Asia, sodeloval bo tudi BlackRock.
Sreda, 17. september
-
Ameriška centralna banka Fed bo sprejela odločitev o obrestnih merah.
-
O obrestnih merah bo odločala tudi Centralna banka Kanade.
-
Eurostat bo objavil podatke o inflaciji.
-
ECB bo objavil statistiko spremljanja plač.
-
Na Japonskem bodo objavili podatke o zunanji trgovini.
-
Predsednik Trump bo obiskal Združeno kraljestvo. Na obisku ga bodo spremljali tudi vodilna tehnološka podjetja, kot sta Nvidia in OpenAI.
-
V Frankfurtu bo potekala 10. zaporedna raziskovalna konferenca ECB. Govorila bo predsednica Lagarde.
-
Rok za uveljavljanje prepovedi omrežja TikTok v ZDA.
Četrtek, 18. september
-
O obrestnih merah bo odločala Bank of England.
Petek, 19. september
-
O obrestnih merah bo odločala centralna banka Japonske.
-
Na Japonskem bodo objavili podatke o inflaciji.
-
Surs bo objavil mnenje potrošnikov in statistiko gradbenih dovoljenj za stavbe.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...