Zatočišče vlagateljev: Kaj je z obveznicami in kaj s ceno zlata

Borze so teden začele odete v rdečo barvo. Razprodaja na delniških trgih se je po Aziji razširila še na druge trge, tudi v Slovenijo. V takšnih razmerah, ko vlada panika, vlagatelji iščejo varno zavetje, pogosto v zlatu in obveznicah. Ne glede na to je zlato v ponedeljek delilo usodo delnic, medtem ko so se zahtevani donosi na državne obveznice pretežno znižali.

"Vlagatelji se v obdobju finančnih pretresov in nevarnosti recesije želijo predvsem umakniti iz delniških naložb, glavni alternativi vlagateljev pa sta običajno obvezniški trg in zlato," pravi Matej Šimnic, direktor področja analiz pri Capital Genetics. 

Obveznice so zanimive predvsem zaradi izjemno visoke likvidnosti in obresti, pojasnjuje, medtem ko zlato pride do izraza, ko centralnim bankam z višanjem obrestnih mer ne uspe ustavljati inflacije, pa tudi v primeru deflacije, ko pride do upada zaupanja v finančni sistem.

Nižje donosnosti na obveznice

Na trgu obveznic je bilo živahno še pred "rdečim" ponedeljkom. Bloomberg je poročal, da so se zahtevane donosnosti na ameriške obveznice prejšnji teden znižali zaradi pričakovanj, da bo Fed te dni vendarle zarezal v obrestne mere. Nižanje zahtevanih donosov se je nadaljevalo tudi v ponedeljkovem trgovanju.

Zahtevane donosnosti na 10-letno ameriško obveznico se je okoli 16. ure znižal na 3,69 odstotka (v petek je bil pri 3,98), na nemške iste ročnosti na 2,09 (2,17), na francoske 2,92 odstotka (2,96). 

 

 

Unča zlata s popustom

Po mnenju Šimnica bi lahko bilo ob trenutnih razmerah zanimivo zlato. Kljub temu pa opozarja, "da to vseeno ni čudežna naložba, ki bi vedno rasla, in da lahko obdobja večje volatilnosti borznih trgov kratkoročno negativno vplivajo tudi na ceno zlata". V takem okolju se namreč iz številnih skladov lahko začnejo odlivi denarja, upravljavci pa so prisiljeni prodajati tudi zlato.

Peter Slapšak iz Elementuma, ki se ukvarja s prodajo plemenitih kovin, pravi: "V času resnejših finančnih pretresov so delnice običajno precenjene oziroma so gospodarstva v dolgovih, vojnah in podobnih situacijah. V teh primerih tako pride do resnih padcev na finančnih trgih. Ravno obratno pa se dogaja z zlatom, saj pride do porasta vrednosti zlata."  

Vrednost najžlahtnejše kovine se v ponedeljkovem trgovanju ni povečala, temveč zmanjšala za dober odstotek. Sprva je kazalo, da bo še bistveno slabše, saj je zlato okoli poldneva izgubilo blizu tri odstotke vrednosti. Čez dan je bilo tako mogoče 31,1-gramsko unčo zlata kupiti pod 2.370 dolarjev, proti koncu dneva pa si je najžlahtnejša kovina le opomogla, kupci pa so za zlato odšteli več kot 2.410 dolarjev za unčo (prejšnji trgovalni dan se je ustavila pri 2.443 dolarjih).

 

 

Kaj se bo dogajalo s ceno zlata

Ne glede na ponedeljkovo trgovanje se je zlato v zadnjega pol leta podražilo za približno petino. Glavno povpraševanje po njem, razloži Slapšak, prihaja s strani BRIC+ držav oziroma držav v razvoju, kjer zlato kupujejo tako centralne banke kot tudi prebivalstvo. 

"Glede na zelo nestabilne razmere v Ukrajini in Izraelu, gospodarskega ohlajanja v ZDA, visokega bremena javnega dolga ZDA, kjer je strošek samo za obresti več kot 1.000 milijard ameriških dolarjev, pričakovanega znižanja obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed), ter nadaljevanje povpraševanja po zlatu s strani BRIC+ držav, se pričakuje nadaljevanje povečevanja vrednosti zlata tudi v prihodnje," ocenjuje sogovornik. 

Ob tem opozarja, da obstaja zelo velika verjetnost dolžniške krize v ZDA, ki lahko močno vpliva na celotno gospodarstvo ZDA, kot tudi širše po svetu: "V tem primeru lahko pride do velikega upada vrednosti dolarja glede na preostale valute. Take razmere so zelo spodbudne za rast cene zlata, saj vlagatelji iščejo varno zatočišče."

Po njegovi oceni, gledano iz petletne perspektive, lahko realno pričakujemo povprečno letno od osem- do desetodstotno poviševanje vrednosti zlata. 

Koliko zlata naj bo v portfelju

Če vaš portfelj ne vključuje zlata, se verjetno sprašujete, ali bi ga morali imeti in koliko? Šimnic pojasnjuje, da je količina v portfelju odvisna od posameznega vlagatelja in želje, da se v obdobjih krize doseže večja stabilnost donosa. Dodajanje zlata in obveznic v obdobjih krize vodi tudi v manjša nihanja in padce. A prav to "varnost" običajno plačamo z nižjo dolgoročno donosnostjo, je izpostavil.

Vrnimo se k vprašanju, koliko zlata naj bo v portfelju? "Eden bolj znanih upravljavcev Ray Dalio, ki je na čelu Bridgewater Associates in je oblikoval 'strategijo za vse vremenske čase', priporoča, da ima uravnoteženi portfelj med pet in deset odstotkov zlata, to pa je verjetno primeren delež za večino vlagateljev," je odgovoril Šimnic.

Slapšak, ki že 20 let trguje s plemenitimi kovinami in spremlja finančne trge, meni drugače: "Priporočal bi, da ima vsak posameznik v fizičnem zlatu oz. srebru vsaj med 10 in 30 odstotkov svojega celotnega premoženja. Glede na čas, ki je pred nami, bi vsekakor priporočal povečati delež zlata v portfelju."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar