Po samurajskih bi Slovenija lahko izdala še panda obveznice

Potem ko je Slovenija pretekli teden uspešno izdalo samurajsko obveznico, na finančnem ministrstvu potrjujejo, da bi podobno priložnost lahko predstavljal tudi kitajski trg. To je sicer že lani na Dnevih kapitalskih trgov napovedal tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Slovenija ni edina, ki razmišlja o zadolževanju v azijski velesili, toda, zakaj so panda obveznice privlačne?

Obveznice 'panda' se nanašajo na obveznice, denominirane v juanih, ki jih izdajo tuja podjetja ali države na kitajskem trgu. Nove izdajatelje vabijo predvsem nižji stroški financiranja. Prodaja panda obveznic je letos poskočila na rekordnih 17 milijard dolarjev, poroča Bloomberg.

Čeprav na finančnem ministrstvu poudarjajo, da bo Slovenija kot izdajatelj izvršila večino potrebnega financiranja na evrskem trgu, pa so trgi, kot so dolarski in japonski, pomembni iz vidika diverzifikacije baze investitorjev in strateške prisotnosti Slovenije na teh trgih. 

"Podobno priložnost bi lahko za Slovenijo predstavljal kitajski trg, na katerem bi Slovenija lahko izdala obveznico v 'panda' formatu," menijo na ministrstvu. Sama izdaja je sicer odvisna od tržnih pogojev, strateški interes pa po njihovem mnenju zagotovo obstaja.  

Ljudska banka Kitajska v nasprotni smeri kot druge centralne banke

Kitajski trg je za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev še posebej priljubljen zaradi nižjih obrestnih mer Ljudske banke Kitajske (PBOC) v primerjavi s svetovnimi konkurenti. Kitajska centralna banka si namreč prizadeva spodbuditi gospodarsko rast, medtem ko so druge centralne banke po svetu obrestne mere dvigovale v boju proti inflaciji.

Letos do avgusta je bila prodaja panda obveznic kar za 30 odstotkov višja glede na rekordno leto 2023, ko je dosegla 11,8 milijarde dolarjev. Največ k rasti prispevajo tuja podjetja, kot so Bayer, BASF in Shangri-La Asia, pri čemer je 10 tujih podjetij predstavljalo približno 30 odstotkov prodaje panda obveznic letos, podatke povzemajo pri Bloombergu. 

"Veliko mednarodnih podjetij je iskalo, kako dejansko vlagati na Kitajskem in kako uporabiti kapitalske trge za financiranje teh operacij," je za Bloomberg povedal Samuel Fischer, vodja sektorja kitajskih dolžniških kapitalskih trgov pri Deutsche Bank.

Povprečen strošek izposojanja za panda obveznice – ki jih običajno prodajajo offshore enote kitajskih podjetij – je letos upadel na 2,44 odstotka, kar je najnižja raven od začetka prodaje leta 2005. Ta teden so donosi dolgov podjetij po znižanju obrestnih mer PBOC padli na rekordno nizko raven. 

Juan najvišje v letu dni

Kot smo pisali že pri samurajskih obveznicah, se morajo države ob zadolževanju v tuji valuti zaščititi pred tečajnimi tveganji. "Pri izdajah v tujih valutah je ključno varovanje valutnih oziroma tečajnih tveganj. Ta tveganja država v celoti nevtralizira z izvedbo valutne zamenjave v celotni vrednosti izdaje," je povedal Rok Makovec iz OTP banke.

Kitajski juan je avgusta pridobil okrog dva odstotka vrednosti in se giblje okrog 7,07 za ​​dolar, kar je najvišja raven od junija lani. Juanu vrednost raste predvsem zaradi pričakovanj, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve kmalu znižala obrestne mere, kar je vlagatelje spodbudilo k prodaji dolarja in nakupu lokalnih valut. 

Kljub temu pa vrednost juana ne bo rasla skokovito, saj se potrošniška poraba upočasnjuje, vlada predsednika Xi Jinpinga pa se izogiba večjim spodbudam gospodarstvu. 

Vrzel v donosu med državnimi obveznicami ZDA in kitajskimi državnimi obveznicami se povečuje. Pri 10-letni meji je trenutno okoli 176 bazičnih točk.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar