Podjetja iščejo kapital za rast. Na voljo jim niso le klasična bančna posojila, ki so sicer najpogostejša izbira podjetij, sploh v Sloveniji. Rast podjetij z dobrimi idejami pogosto podprejo poslovni angeli, številne priložnosti ponujajo skladi tveganega kapitala, ki jih je vse več, podjetjem so na voljo evropski in domači razpisi, med naložbenimi možnostmi so tudi izdaje obveznic, podjetniških dolžniških papirjev, delnic, lahko se odločijo za odkup terjatev.
Številnim premožnim vlagateljem pa rastoča podjetja ponujajo možnosti za plemenitenje kapitala. O tem so v oddaji Zoom in na televiziji Bloomberg Adria govorili Maja Križan, operativni vodja Kluba Poslovni angeli Slovenije in Sklada tveganega kapitala Vesna, Rok Habinc, partner v skladu tveganega kapitala Pan-Adria, in Katja Bučan, samostojna svetovalka v oddelku Strateški razvoj in internacionalizacija na Gospodarski zbornici Slovenije.
Poslovni angeli: Izzivi kljub vse večjemu številu skladov
Križanova je poudarila, da se število institucionalnih skladov, ki vlagajo v zgodnje faze, sicer povečuje, a to za poslovne angele ne pomeni konkurence, ampak priložnost za soinvestiranje, saj je kapitala v Sloveniji še vedno premalo. Poslovni angeli se vse pogosteje odločajo tudi za vlaganje prek skladov, a ključne priložnosti še vedno iščejo na dogodkih, v tujini s pospeševalniki ter, zlasti v zadnjem času, s priporočili.
"V zadnjem času je vse bolj razširjeno odločanje za vlaganje po priporočilu, največkrat dobimo priporočilo od naših članov ali pa od naših partnerjev, včasih tudi skladov," je bila iskrena sogovornica. Angeli niso omejeni s posameznimi panogami, ampak vlagajo na področja, kjer razumejo posel in imajo povezave, saj podjetnikom ne zagotavljajo samo denarja. Posamezni angel v povprečni startupov projekt v Sloveniji vloži med 50 in 100 tisoč evri, nekateri celo do 500 tisočakov, kar je precej več kot v tujini.
Bloomberg Adria
Vloga skladov tveganega kapitala: od pol milijona do globalne širitve
Skladi tveganega kapitala, kot je Pan-Adria, se osredotočajo na podjetja, ki so že preživela začetno fazo, rastejo, zanje pa vlada tudi zanimanje na trgu. Vložijo od pol milijona pa vse do treh milijonov evrov, pravi Habinc. Tudi po investiciji je vloga njihovega sklada precej aktivna.
Po Habinčevih besedah podjetjem po investiciji zelo pomagajo pri vstopih na tuje trge, postaviti cenike, pri pogajanjih, naučimo jih, kako vstopati k prvim večjim strankam in kako dobro ime izkoristiti na globalnih trgih. "To podjetjem iz te regije manjka in tu smo zelo močni."
Najpogostejša izstopna strategija je prodaja strateškemu vlagatelju, domačemu ali tujemu, pogost je tudi podjetnikov odkup deleža. Ponudba delnic na borzi (IPO) je v regiji še vedno redka, je pojasnil sogovornik. Investicijska klima je sicer ugodna, a bi bila lahko boljša. Habinc opaža, da v regiji ne pomanjkanja inženirskega kadra, pogosto pa je premalo marketinške in prodajne spretnosti.
Bloomberg Adria
Razpisi: pogumno v svet razpisov
Pomemben alternativni vir financiranja so domači in evropski razpisi. Bučanova je v oddaji opozorila na glavno strateško pravilo. Po njenem mnenju je, ko podjetja razmišljajo o razpisih, najpomembnejše, da najprej sledijo svojim razvojnim prioritetam, torej da vedo, kam želijo iti, in šele nato poiščejo razpise, ki tem prioritetam najbolj ustrezajo, in ne obrnjeno.
Med aktualnimi evropskimi programi izstopajo Horizon Europe za področje raziskav in inovacij, Digital Europe za področja umetne inteligence in kibernetske varnosti, LIFE za okoljske projekte, Innovation Fund podpira industrijske projekte pri zmanjšanju ogljičnega odtisa, Interreg je namenjen področju čezmejnega sodelovanja. V finančnem obdobju 2021–2027 so glavne prioritete zeleni prehodi, temu je namenjeno približno 30 odstotkov sredstev, približno petina sredstev je namenjenih digitalni preobrazbi, veliko je sredstev za digitalizacijo in inovacije.
V prihodnje bo veliko denarja za obrambne namene. Podjetjem so na voljo tudi številni slovenski razpisi, pripravljajo jih skoraj vsa ministrstva in tudi številne agencije. Bučanova meni, da nepovratna sredstva in finančni instrumenti pomembno zmanjšujejo razvojno tveganje in stabilizirajo poslovanje. Podjetja lahko kombinirajo različne vire, na primer evropska sredstva in posojila SID banke ali Slovenskega podjetniškega sklada, pri čemer morajo biti pozorna na dvojno financiranje, torej za iste stroške ne smejo prejeti sredstev iz dveh različnih virov.
Pri evropskih povratnih sredstvih je pomembna tudi prisotnost zasebnega kapitala, poudarja sogovornica. Glavni izziv in napaka pa sta po njenem mnenju, da se številna podjetja na razpise sploh ne prijavijo zaradi strahu pred zapletenimi postopki ali pomanjkanja specializiranega kadra. Kljub močni evropski konkurenci so slovenska podjetja vse uspešnejša, kar dokazuje 55 milijonov evrov pridobljenih evropskih sredstev v zadnji finančni perspektivi programa Horizon Europe.
Celoten pogovor si lahko ogledate v priloženem videu.
.webp){kind=icon}
