Borzni pregled: Azija na krilih AI premagala Wall Street

Svetovne borze imajo za sabo enega boljših tednov letos. Vlagatelje je razveselilo zmanjšanje napetosti na Bližnjem vzhodu, kar je povzročilo znižanje cen nafte in sprožilo močan vzpon delniških trgov. Za hladno prho pa je poskrbel novi šef ameriške centralne banke Kevin Warsh.

Medtem ko je (skrajšani) borzni teden v ZDA zaznamoval novinec na borzi SpaceX, največji zmagovalec tedna ni bil Wall Street, temveč borzi v Tokiu in Seulu.

Indeks južnokorejskih delnic KOSPI je v tednu dni poskočil za 11,43 odstotka in dosegel novo rekordno vrednost. Z nezmanjšano hitrostjo raste proizvajalec čipov SK Hynix (plus 21,07 odstotka), medtem ko je Samsung Electronic zrasel za zmernejših 3,36 odstotka.

Na krilih umetne inteligence leti tudi japonski delniški trg.

Japonski Nikkei 225 je v tednu pridobil skoraj osem odstotkov, pri čemer so glavnino rasti prav tako ustvarile delnice, povezane z umetno inteligenco. Med največjimi zmagovalkami so bili proizvajalec opreme za čipe Tokyo Electron, testni specialist Advantest, investicijska skupina SoftBank in proizvajalec pomnilniških čipov Kioxia. Ta je v tednu dni pridobil 12,07 odstotka vrednosti.

Na področju denarne politike je japonska centralna banka (BoJ) po pričakovanjih zvišala svojo kratkoročno ključno obrestno mero za 25 osnovnih točk, na odstotek, s čimer se je cena zadolževanja povzpela na najvišjo raven po letu 1995. S tem želijo omejiti inflacijska tveganja ter obvladati vztrajno šibkost jena.

SpaceX je vzletel

Trgovanje na Wall Streetu so zaznamovali prvi dnevi kotacije delnice SpaceX. Po največji javni ponudbi delnic v zgodovini prvi teden trgovanja sklenila pri ceni 185 dolarjev za delnico, približno 37 odstotkov nad IPO-ceno pri 135 dolarjih. Tržna vrednost družbe se je povišala za skoraj 700 milijard dolarjev.

V torek je cena delnice v dnevnem trgovanju dosegla celo 218 dolarjev, nato pa je proti koncu tedna nekoliko upadla.

Večina glavnih ameriških delniških indeksov je skrajšani trgovalni teden končala v zelenem. Razpoloženje vlagateljev je podprla novica, da sta ZDA in Iran podpisala memorandum o soglasju, ki odpira pot odprtju Hormuške ožine in je prispeval k znižanju cen nafte.

Med glavnimi indeksi se je najbolje izkazal Nasdaq Composite, ki je pridobil 2,43 odstotka. Sledila sta mu Russell 2000 in S&P 500, ki sta zrasla za 1,21 oziroma 0,93 odstotka.

Warsh začel kot jastreb

Ameriška centralna banka Federal Reserve je v sredo, po pričakovanjih, ciljno raven ključne obrestne mere ohranila med 3,50 in 3,75 odstotka. Trge pa je presenetil nastop novega predsednika Feda Kevina Warsha, ki je govoril relativno ostro glede boja proti inflaciji. Napoved strožje politike Feda z možnostjo dviga obresti še letos je v sredo sprožila razprodajo delnic in rast donosnosti kratkoročnih ameriških državnih obveznic.

Posodobljene napovedi kažejo, da člani odbora Fed v povprečju do konca leta pričakujejo zmerno zaostritev denarne politike, kar je opazen premik glede na marčevske ocene, ki so nakazovale znižanje obrestnih mer.

Fed je ta teden zvišal svojo napoved inflacije. Skupna inflacija, merjena z indeksom izdatkov za osebno potrošnjo (PCE), naj bi leta 2026 dosegla 3,6 odstotka, temeljna inflacija PCE pa 3,3 odstotka.

Warsh je na novinarski konferenci dejal, da vodenje trga z vnaprejšnjimi napovedmi (forward guidance) ni več primerno za trenutno okolje denarne politike, hkrati pa je znova poudaril zavezanost Feda k ohranjanju cenovne stabilnosti.

Skromna rast v Evropi

V tednu je panevropski indeks STOXX Europe 600 zabeležil skromno rast v višini 0,4 odstotka, medtem ko je indeks največjih evropskih podjetij Euro STOXX 50 pridobil 1,9 odstotka, čeprav je v petek izgubil nekaj vrednost.

Slovenija v zelenem

Tudi dogajanje na ljubljanski borzi je v znamenju velikega optimizma. Indeks delnic slovenskih blue chipov SBITOP je v prejšnjem tednu dosegel nov rekord pri 3.063 točkah in teden končal tik pod rekordom pri 3.058 točkah.

Največ sta v prejšnjem tednu pridobili delnici Petrola in Luke Koper. Slovensko naftno družbo je ponesla novica o dvigu marž pri prodaji naftnih derivatov, za katero je poskrbela nova slovenska vlada.

Nafta: upad zaradi umiritve napetosti na Bližnjem vzhodu

Naftni trg je v minulem tednu zaznamovalo zmanjšanje geopolitičnih tveganj. Vlagatelje je spodbudila novica, da so ZDA in Iran dosegli dogovor ter podpisali memorandum o soglasju, kar je povečalo pričakovanja o vnovičnem odprtju Hormuške ožine in nemotenem pretoku nafte.

Posledično so cene nafte upadle, saj se je zmanjšala premija za geopolitično tveganje. Severnomorska nafta brent je v tednu izgubila približno osem odstotkov glede na ravni, dosežene ob vrhuncu napetosti, in trenutno stane okoli 80 dolarjev za sod.

Zlato: umik iz varnega zatočišča

Cena zlata je v tednu zdrsnila za približno 1,5 odstotka, na okoli 4.155 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Razlog je bil predvsem premik vlagateljev iz varnih naložb v bolj tvegane razrede premoženja, kot so delnice.

K zdrsu zlata so prispevali tudi umiritev razmer na Bližnjem vzhodu, močnejši ameriški dolar in napoved nekoliko bolj restriktivne politike ameriške centralne banke Federal Reserve.

Banka Goldman Sacks je pred dnevi znižala ciljno ceno zlata ob koncu tedna za 500 dolarjev.