Goldman znižal ciljno ceno zlata za 500 dolarjev

Banka Goldman Sachs je znižala svojo napoved cene zlata ob koncu leta za 500 dolarjev na unčo, saj ameriške centralne banke (Fed) ne vidi več kot akterja, ki bi leta 2026 zniževal obrestne mere.

Nova ciljna cena za december znaša 4.900 dolarjev za unčo, kar pomeni, da analitiki še vedno pričakujejo rast cene zlata v drugi polovici leta, vendar manjšo, kot so predvidevali doslej, sta v analizi zapisala Lina Thomas in Daan Struyven.

"Naš pogled na ceno zlata ostaja strukturno pozitiven, vendar taktično previden, saj kratkoročno vidimo tveganja za padec, srednjeročno pa za rast," sta zapisala.

Goldman Sachs je bil v zadnjih letih eden najbolj glasnih in dosledno optimističnih zagovornikov zlata na Wall Streetu, zato popravljena napoved pomeni rahel premik v tonu. Med številnimi pozitivnimi priporočili je banka konec leta 2024 vlagateljem svetovala, naj se "obrnejo k zlatu", pri čemer je pravilno napovedala močan cenovni vzpon.

 

Plemenita kovina se v zadnjih mesecih sooča s težavami. Vojna na Bližnjem vzhodu je sprva dvignila cene energentov, kar je okrepilo pričakovanja o strožji denarni politiki. Ta teden je Fed sicer ohranil obrestne mere nespremenjene, vendar so odločevalci nakazali vse večjo podporo njihovemu zviševanju še letos. Hkrati je novi predsednik Feda Kevin Warsh obljubil ponovno vzpostavitev cenovne stabilnosti.

Analitika so pojasnila, da je bila nižja napoved posledica zmanjšanih pričakovanj glede prilivov v borzno trgovane sklade (ETF), podprte z zlatom. Ekonomisti Goldman Sachsa so namreč prestavili pričakovani začetek zniževanja ameriških obrestnih mer na junij in december prihodnjega leta. Pred tem so prva znižanja pričakovali decembra 2026 in marca 2027.

Poleg tega bi lahko bile skrbi glede neodvisnosti centralne banke omejene zaradi "presenetljivo jastrebjega" prvega zasedanja Feda pod vodstvom Warsha, sta dodala. Warsha je na položaj imenoval predsednik Donald Trump, potem ko je večkrat kritiziral njegovega predhodnika, ker ni dovolj hitro zniževal obrestnih mer.

Če bi Fed obrestne mere dejansko zvišal, bi se lahko »povpraševanje po zlatu kot zaščiti pred makroekonomskimi tveganji bolj trajno zmanjšalo«, cena zlata pa bi lahko do konca leta padla na 4.400 dolarjev za unčo, menita analitika.

Na to možnost so že opozorili nekateri vodilni v Goldman Sachsu. Rob Kaplan, podpredsednik Goldman Sachsa in nekdanji predsednik podružnice Feda v Dallasu, je ta teden v pogovoru za Bloomberg Television dejal, da bi Fed lahko moral obrestne mere zvišati že septembra, če bo inflacija ostala povišana.

Kljub temu po mnenju analitikov ostajajo prisotni tudi dejavniki, ki podpirajo zlato, med drugim nakupi centralnih bank. Letos naj bi centralne banke kupovale približno 50 ton zlata na mesec, prihodnje leto pa okoli 40 ton mesečno.

Z zlatom se je nazadnje trgovalo pri približno 4.165 dolarjih za unčo, kar pomeni, da je na poti do tretjega zaporednega tedenskega padca. Po januarskem skoku na rekordno raven tik pod 5.600 dolarjev za unčo je zlato maja zabeležilo že tretji zaporedni mesečni padec.