Jemenski hutijevci stopnjujejo pritisk na Savdsko Arabijo in cene nafte

Jemenski hutijevci so v bliskoviti ofenzivi konec prejšnjega tedna dosegli pomemben preboj ob zahodni obali Rdečega morja ter še okrepili nadzor nad eno ključnih svetovnih pomorskih poti, ožini Bab el Mandeb.

Dan po zavzetju strateškega pristaniškega mesta Moka, iz katerega so se umaknile sile mednarodno priznane jemenske vlade, naj bi prevzeli tudi otočje na najožjem delu morske ožine, ki Rdeče morje povezuje z Adenskim zalivom in Indijskim oceanom.

Po besedah jemenskega vojaškega predstavnika hutijevci zdaj obvladujejo celotno obalo na tem območju, navaja BBC. Obenem zagotavljajo, da mednarodna plovba ostaja varna za vse ladjarske družbe razen za savdska plovila. Prav grožnja tem ladjam pa povečuje nevarnost motenj v svetovni trgovini in na energetskih trgih.

Pritisk na naftni trg

Cena nafte brent se je v prejšnji teden prebila do 110 dolarjev za sod in nato v sredo zdrsnila pod 108 dolarjev. Dobava kljub manjšemu upadu ostaja negotova, predvsem zaradi izgube savdskih sodov.

Rijad je namreč zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki zaprl strateški naftovod vzhod–zahod. Ta povezuje naftno središče Abkajk ob Perzijskem zalivu s pristaniščem Janbu ob Rdečem morju in je postal ključna alternativna izvozna pot zaradi spopadov med ZDA in Iranom ter zaprtja Hormuške ožine.

Zaprtje naftovoda ogroža dobavo približno štirih milijonov sodov na dan in povečuje pritisk na cene. Naftovod je dolg približno 1.200 kilometrov, po nedavnih razširitvah pa lahko skupno prenese do sedem milijonov sodov dnevno. Napadi z droni iz Iraka naj bi močno poškodovali eno od črpalnih postaj.

 

"S tem, ko ciljajo na ključni vzhodno-zahodni naftovod Savdske Arabije in zavzemajo pomembne otoke vzdolž ožine Bab el Mandeb, Teheran in njegovi zavezniki ustvarjajo energetsko obkolitev na več frontah. Zaradi zadušitve ključnih pomorskih ozkih grl in neprestanih napadov na regionalne sile ZDA Rijadu zmanjkuje varnih izvoznih poti, kar svetovne energetske trge potiska v smeri nepredstavljivih motenj v oskrbi in rekordnih cen," pojasnjuje energetski analitik Francesco Sassi.

Nafta naj bi sicer v nekaj dneh ponovno začela teči po naftovodu vzhod-zahod, je v torek za CNBC povedal ameriški minister za energetiko Chris Wright. Savdske zaloge naj bi izvoz brez večjih motenj podpirale le še od pet do sedem dni, daljše zaprtje pa bi lahko sprožilo nov izrazit cenovni skok.

Hutijevci se bodo po zavzetju rdečemorske obale Jemna verjetno usmerili proti Taizu in Maribu, središču jemenske naftne in plinske industrije, piše The Economist. Časnik dodaja, da bo jemensko oboroženo skupino težko zaustaviti, saj so savdski zavezniki v Jemnu razdeljeni.

Bloomberg

 

Hutijevci so plovbi skozi Rdeče morje že grozili. Skupina je konec leta 2023 v znak podpore Gazi začela ciljati na plovila v Rdečem morju, za katera je menila, da so povezana z Izraelom. Prizadeto je bilo veliko število ladij, prevozniki pa so bili včasih napadeni po pomoti. Promet po plovni poti je propadel, ladjarji pa so se odločali za daljšo in dražjo pot okoli južnoafriškega Rta dobrega upanja.

Savdska Arabija pod čedalje večjim pritiskom

Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman naj bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa minuli vikend osebno pozval k neposrednemu vojaškemu posredovanju proti hutijevcem. Trump je zahtevo za zdaj zavrnil, ZDA pa naj bi bile pripravljene pomagati predvsem z obveščevalnimi podatki in podporo pri izbiranju ciljev.

Ker ameriška podpora monarhiji visi v zraku, so se Savdijci obrnili k Britancem. Bloomberg je poročal, da novi britanski premier Andy Burnham preučuje možnost pomoči Savdski Arabiji pri obrambi pred napadi jemenskih hutijevcev, saj London vse bolj skrbi gospodarska škoda zaradi zaostrovanja konflikta. Rijad je Združeno kraljestvo zaprosil za diplomatsko in vojaško podporo, vključno z operativno pomočjo savdskim silam pri ustavljanju napredovanja hutijevcev.

Savdska koalicija je medtem okrepila zračne napade na območja pod nadzorom hutijevcev na zahodu Jemna, medtem ko ti nadaljujejo raketne napade in napade z brezpilotnimi letalniki na mesta ter naftne objekte na jugu Savdske Arabije.

Napadi so na Savdsko Arabijo so se nadaljevali v torek. Kraljevina je v torek zvečer južno od svetega mesta Meka prestregla in uničila brezpilotni letalnik jemenskih hutijevcev, je sporočil tiskovni predstavnik koalicije pod vodstvom Rijada Turki al Maliki. Organizacija islamskega sodelovanja, ki združuje 57 držav, je napade na območjih Meke in Medine obsodila kot nesprejemljive.

Savdska Arabija bo morda v okviru novega sporazuma o medsebojni obrambi, tako imenovanem Meškem paktu, poiskala pomoč pri Turčiji in Pakistanu, vendar nobena od držav še ni ponudila vojaške podpore.

Pogovori med Iranom in zalivskimi državami odloženi

Srečanje Irana in več arabskih zalivskih držav o vzpostavitvi začasne plovne poti skozi Hormuško ožino je bilo zaradi zaostritve razmer na Arabskem polotoku preloženo. Pogovori bi morali v ponedeljek potekati v Omanu, vendar jih je na zahtevo Savdske Arabije do nadaljnjega prestavil. Rijad naj bi bil nezadovoljen predvsem zaradi nadaljevanja napadov hutijevcev in drugih skupin na savdsko ozemlje.

Iran je savdsko odločitev kritiziral in zatrdil, da povezovanje preložitve srečanja z dogajanjem v Jemnu odvrača pozornost od temeljnih vzrokov krize, navaja Reuters. Omanski zunanji minister Badr Albusaidi je pojasnil, da je bila odločitev sprejeta v interesu soglasja. Oman že več tednov posreduje med Iranom in drugimi državami pri iskanju dogovora o upravljanju pomorskega prometa skozi strateško ožino.

Načrtovano srečanje bi bilo prvo med Iranom, članicami Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) in Irakom od začetka vojne, ki so jo februarja proti Iranu začeli ZDA in Izrael.

Depositphotos

 

Kdo so hutijevci in kaj želijo?

Hutijevci, ki od začetka še vedno nerešene jemenske državljanske vojne nadzorujejo večino severozahodnega dela države z dostopom do Rdečega morja, so se mednarodno uveljavili med prvimi fazami vojne v Gazi, dejavni pa so že več desetletij.

Hutijevci, uradno imenovani Ansar Alah, izvirajo iz province Sada na severozahodu Jemna in pripadajo tako imenovani zajdijski veji šiitskega islama, ki ji sledi približno četrtina prebivalstva države. Gibanje je nastalo v devetdesetih letih po združitvi Severnega in Južnega Jemna ter vodilo več uporov proti oblastem.

Leta 2014 je zavzelo prestolnico Sana in sprožilo državljansko vojno, ki državo razdvaja še danes. ZDA in Evropska unija hutijevce uvrščajo med teroristične organizacije. So del iranske osi odpora, od Teherana pa prejemajo orožje, usposabljanje in tehnično pomoč. Leto kasneje so iz jemenske prestolnice Sana pregnali mednarodno priznano vlado, kar je sprožilo posredovanje koalicije pod vodstvom Savdske Arabije. Od takrat so ohranili nadzor nad velikim delom države.

S Savdsko Arabijo so hutijevci leta 2022 podpisali premirje, ki je kljub občasnim kršitvam veljalo vse do letošnjega julija. Razmere v Jemnu so se namreč zaostrile na začetku meseca, ko je hutijevska delegacija, ki se je z iranskim letalom vračala s pogreba nekdanjega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, poskušala vstopiti v Jemen. Savdijci hutijevcem niso dovolili vstopa in so skupaj z mednarodno priznano jemensko vlado bombardirali letališče v prestolnici Sana.

"Širši kontekst razpada ameriško-iranskega memoranduma in neuspeha iransko-omanskih pogovorov glede nadzora nad Hormuško ožino pomeni, da imajo hutijevci tako notranje kot zunanje razloge za vstop v konflikt," pojasnjuje politolog Alexander Purton. "Za to imajo tudi potrebna sredstva," dodaja.

Po njegovem mnenju je razlog vključitev hutijevcev nezmožnost Savdske Arabije, da bi se spoprijela z dolgotrajno krizo v Perzijskem zalivu. "Po zaprtju Hormuške ožine je družba Saudi Aramco v celoti izkoristila naftovod vzhod–zahod, prek katerega surovino izvaža v Rdeče morje. Hutijevci se tega dobro zavedajo. Ker so počakali, da je Savdska Arabija postala tako preobremenjena, imajo zdaj precej večji vzvod, kot bi ga imeli, če bi v vojno vstopil že na njenem začetku. Po navedbah ameriških obveščevalnih služb je tudi Teheran hutijevcem končno prižgal zeleno luč za vključitev."

"Hutijevcem ponovni začetek spopadov omogoča, da omejijo nezadovoljstvo prebivalstva, ki se je od umiritve jemenskega konflikta po premirju leta 2022 vztrajno povečevalo. Teheran je s tem odigral svoj naslednji adut. Rijad in Washington se soočata z zahtevno nalogo, kako izsiliti dogovor, ne da bi se zavezala obsežni kopenski operaciji. Predhodne ameriške operacije v Rdečem morju so hutijevce nekoliko oslabile, vendar niso zadostovale za poraz organizacije," sklene politolog.