Zakaj analitik meni, da je čas za prodajo delnic Luke Koper

Luka Koper je na poti, da preseže zastavljene načrte za letos. Medtem ko uprava v nerevidiranem poročilu za prvo polletje piše o zelo dobrih poslovnih rezultatih, analitik, ki je poslovanje razčlenil na četrtletja, komentira, da so bili rezultati v drugem četrtletju nevtralni do rahlo negativni. S tremi analitiki smo se pogovarjali o pričakovanjih glede poslovanja do konca leta, položaju Luke Koper v primerjavi s konkurenčnimi pristanišči ter dejavnikih, ki bodo v prihodnje krojili vrednost njene delnice.

Skupina Luka Koper je v prvem polletju ustvarila za 206,1 milijona evrov prihodkov, kar je 9,8 odstotka več kot v istem obdobju lani. Čisti poslovni izid skupine je zrasel za 10,6 odstotka, na 48,08 milijona evrov. Samo v drugem četrtletju je skupina ustvarila 105,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, devet odstotkov več kot v istem lanskem obdobju, medtem ko je čisti dobiček med aprilom in junijem medletno upadel za dober odstotek, na 23,18 milijona evrov.

Uprava družbe je v nerevidiranem poročilu o poslovanju v prvih šestih mesecih zapisala: "Skupina Luka Koper je v prvem polletju uspešno izkoristila svojo strateško vlogo v severnem Jadranu, povečala kontejnerski pretovor, ohranila stabilen skupni obseg pretovora ter ustvarila zelo dobre poslovne rezultate, ki potrjujejo odpornost poslovnega modela in konkurenčnost pristanišča v širšem evropskem prostoru."

Analitik Ipopeme Securites Vladan Pavlović se je osredotočil na četrtletne rezultate in poslovanje v drugem četrtletju ocenil kot nevtralno do rahlo negativno. "Vodstvo agregatne številke za prvo polletje predstavlja kot dokaz odpornosti pristanišča in konkurenčnega položaja severnega Jadrana sredi nenehnih motenj na trgovskih poteh med Azijo in Evropo (preusmerjanje prometa prek Sueškega prekopa in Rdečega morja) ter vse večje konkurence med sredozemskimi pristanišči, številke, ki so udobno nad lastnimi cilji družbe, pa to pripoved podpirajo." A četrtletni pristop riše nekoliko drugačno sliko: "Drugo četrtletje v letu 2026 kaže, da sta EBITDA in čisti dobiček pod našimi ocenami, prisoten je pritisk na maržo zaradi stroškov dela in storitev, hkrati pa se glede na močnejši trend, napovedan za celotnih šest mesecev leta 2026, upočasnjujeta dva ključna strukturna dejavnika rasti, kontejnerji in avtomobili. Zdi se tudi, da so cene pristaniških storitev nekoliko nižje, kot smo pričakovali."

Lojze Kozole, analitik Ilirike, je komentiral številke za prvo polletje, ki je bilo po njegovih besedah izrazito močno, preseganje načrta pa je operativne narave, in ne posledica enkratnih učinkov: "EBIT je načrt presegel za 45 odstotkov, družba pa je v šestih mesecih ustvarila že skoraj štiri petine EBIT, načrtovanega za celotno leto. To znova potrjuje, da je uradni načrt zastavljen konservativno." Opozarja tudi, da je pomembno, da prihodki rastejo občutno hitreje od pretovora. Rast torej ne temelji samo na fizičnem obsegu, temveč predvsem na višjih cenah, ugodnejši kombinaciji storitev in skladiščninah: "Cenovna moč se že jasno kaže, drugi tir bo povečal pretočnost logistične verige, zaključevanje večjih naložb pa bo postopoma okrepilo denarni tok."

Ko Luko Koper primerjamo s konkurenco

Analitik Bloomberga Adrie Rudi Lukačić je pogled usmeril na vrednotenje in Luko Koper primerjal s konkurenčnimi pristanišči: "Razmerje P/E Luke Koper znaša okoli 22, kar jo uvršča med dražje vrednotena pristanišča, ki kotirajo na borzi v regiji. Kljub temu je Luko Koper z operativnega vidika težko primerjati z manjšimi borzno kotirajočimi jadranskimi pristanišči. Primernejša za primerjavo sta grški pristanišči Pirej in Solun, katerih razmerji P/E znašata okoli 12 oziroma 13." 

Visoko vrednotenje Luke Koper spremlja tudi bistveno močnejša rast tečaja njene delnice. Od začetka leta se je delnica podražila za približno 80 odstotkov (potem ko je podobno rast dosegla že v celotnem lanskem letu). Za primerjavo: delnici pristanišč v Solunu in Pireju sta letos pridobili le približno tri oziroma dva odstotka. "Po drugi strani visoko vrednotenje deloma odseva pričakovanja glede prihodnje rasti. Luka Koper je samo v prvi polovici leta 2026 v nove zmogljivosti investirala več kot 90 milijonov evrov v okviru večletnega investicijskega cikla. Družba za celotno leto 2026 načrtuje več kot 200 milijonov evrov kapitalskih naložb, kar je 52 odstotkov več kot leta 2025. Če bodo te naložbe prinesle pričakovano povečanje zmogljivosti, prometa in dobičkonosnosti, bi lahko prihodnja rast dobička vsaj deloma upravičila trenutno visoko vrednotenje v primerjavi s primerljivimi pristanišči," je dejal Lukačić.

Špekulacija o Luki Koper, ki delnico poganja v višave?

Pavlović meni, da bi lahko bila v ozadju tako izrazite rasti tečaja delnice predvsem špekulacija o morebitni prodaji državnega deleža v Luki Koper, ne pa temeljni dejavniki poslovanja: "Ali bo država svoj delež dejansko prodala, ne vemo. Delnica je najdražja doslej, dividenda najnižja doslej, prosti denarni tok (FCF) bo zaradi financiranja širitve kontejnerskega terminala verjetno negativen. Zato ne vidim dejavnika, ki bi lahko v prihodnje prinesel rezultate, bistveno boljše od naših oziroma splošnih pričakovanj." Pojasnil je še, da pričakujejo postopno rast pretovora proti približno 28 milijonom ton do leta 2030 in nato proti 40 milijonom ton do leta 2040, kar bo vodilo v rast prihodkov in dobička ob razmeroma stabilni profitni marži: "Vendar je cena že tako močno zrasla, da bi moralo biti vse to že vračunano. V našem modelu je vse to že upoštevano (mislim na vse prihodnje projekcije prihodkov, dobička, denarnega toka, CAPEX-a itd.), pri čemer smo ob upoštevanju diskontnih stopenj, primernih za Slovenijo, dobili ciljno ceno 127 evrov." Po podatkih Bloombergovega Terminala je Pavlović za delnico Luke Koper izdal priporočilo prodaj in ji določil 12-mesečno ciljno ceno 127 evrov. Zadnji včerajšnji posel z delnico na Ljubljanski borzi je bil medtem sklenjen pri 131,50 evra.

Peter Papež, državni sekretar, pristojen za javno premoženje in finančni sistem na finančnem ministrstvu je za oddajo Start na Bloomberg Adria TV zavrnil očitke, da bi demografski sklad nanj prenesene družbe prodajal. Bojazen o tem je bilo slišati prav iz Luke Koper, a državni sekretar odgovarja, da je "strah neupravičen. Poleg tega, da bo sklad iz dividend in kupnin sofinanciral pokojninsko blagajno, bo cilj sklada akumulacija in plemenitenje premoženja". 

Koprsko Luko spremlja tudi Kozole, ki je za delnico podal priporočilo drži, 12-mesečno ciljno ceno delnice pa je postavil pri 135 evrih (potencial rasti bi lahko znašal slabe tri odstotke): "Ob tečaju okoli 130 evrov je treba biti pošten: trg je velik del odličnega poslovanja za zdaj že vračunal v ceno delnice." Poudarja, da se je ob letošnji rasti tečaja likvidnost opazno izboljšala, v prvem polletju pa sta se krepko povečala tako promet kot število delničarjev: "Kljub temu bi delnica po moji oceni potrebovala vsaj enega, morda dva vzdrževalca likvidnosti, predvsem pa večji prosti obtok."

Pavlović meni, da bi po nedavni nagli rasti cene delnice, ki so jo po njegovem mnenju v veliki meri spodbudile špekulacije o morebitni prodaji deleža slovenske države, lahko šibkejši rezultati v tem četrtletju sprožili korekcijo cene navzdol: "Glede na povečano zasedenost, ki jo trenutno beležijo pristanišča v EU, smo pričakovali tudi nekoliko močnejši kontejnerski promet. Zato je stagnacija kontejnerskega pretovora na medletni ravni še posebej razočarala. Pri tem govorim izključno o drugem četrtletju, medtem ko vodstvo praviloma izpostavlja agregatne rezultate celotnega prvega polletja."

Sogovornik iz Ipopeme Securites pričakuje, da bo Luka Koper do konca leta ustvarila 417 milijonov evrov prihodkov, 134 milijonov evrov EBITDA in 85 milijonov evrov čistega dobička: "Posledično za leto 2027 pričakujemo nov predlog dividende v višini 2,2 evra na delnico, kar je nespremenjeno glede na leto 2026." Zaključuje z besedami, da ne izključujejo možnosti, da bo cena delnice še rasla, če bodo še vedno prisotna pričakovanja o prodaji državnega deleža.

Luka Koper je konec leta 2025 za letos napovedala čiste prihodke od prodaje, ki naj bi na ravni skupine znašali 384 milijonov evrov (štiriodstotna rast), poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v višini 72,2 milijona evrov, kar je za 13 odstotkov manj kot v letu 2025, čisti poslovni izid pa naj bi znašal 65,1 milijona evrov, kar je sedem odstotkov manj od ocene za leto 2025.