Fed ni spremenil obresti, uradniki neenotni glede nadaljnjih potez

Predstavniki ameriške centralne banke Federal Reserve so obrestne mere pustili nespremenjene, medtem ko ostajajo razdeljeni glede tega, ali bodo letos potrebni nadaljnji dvigi.

Nove projekcije kažejo, da devet uradnikov letos pričakuje vsaj en dvig obrestne mere za četrt odstotne točke, od tega jih šest pričakuje najmanj dva dviga. Drugih devet ne pričakuje sprememb ali pa napoveduje znižanje obrestnih mer.

Posebej izstopa dejstvo, da je svoje projekcije glede obrestnih mer ob koncu leta 2026 oddalo le 18 od 19 uradnikov. Odsotnost ene napovedi nakazuje, da novi predsednik Feda Kevin Warsh, ki je bil v preteklosti kritičen do tako imenovanih usmeritev glede prihodnje denarne politike (forward guidance), ni želel podati lastne napovedi obrestnih mer.

Na prvem zasedanju pod Warshovim vodstvom je Odbor za odprti trg Federal Reserve danes soglasno glasoval za ohranitev ključne obrestne mere federalnih skladov v razponu med 3,5 in 3,75 odstotka.

Po objavi odločitve so cene ameriških državnih obveznic padle, dolar se je okrepil, delniški trgi pa oslabili.

Gre za že četrto zaporedno zasedanje, na katerem Fed ni spreminjal obrestnih mer. Oblikovalci denarne politike svojo pozornost vse bolj preusmerjajo s trga dela na inflacijo, ki jo med drugim spodbujajo višje cene energije zaradi vojne z Iranom.

V izjavi po zasedanju so poudarili, da inflacija ostaja povišana, in ponovno zagotovili, da ostajajo zavezani cenovni stabilnosti.

 

 

Gospodarsko rast so še naprej označevali kot "trdno". Ob tem so izpostavili tudi močno rast produktivnosti in visoko raven kapitalskih naložb.

Izjava po zasedanju je bila krajša kot v zadnjih mesecih. Njena jedrnatost bi lahko nakazovala spremembe v komunikacijski strategiji centralne banke pod Warshovim vodstvom, saj je ta napovedal prenovo načina komuniciranja Feda.

Nanj pritiska pričakovanje vlagateljev, da bo podal verodostojno strategijo za obvladovanje inflacije, ki se je ponovno okrepila. To pa bi lahko bilo v nasprotju s pričakovanji predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je ob izbiri kandidata za vodenje Feda večkrat poudaril, da želi predsednika centralne banke, ki bo zniževal obrestne mere.

Napovedi inflacije močno navzgor

Oblikovalci denarne politike so precej popravili gospodarske napovedi, ki so jih objavili marca, kmalu po začetku konflikta na Bližnjem vzhodu.

 

Mediana njihove napovedi inflacije za letos se je zvišala na 3,6 odstotka z marčevskih 2,7 odstotka. Prav tako so zvišali napoved jedrne inflacije za leto 2026, ki ne vključuje cen hrane in energije, in sicer na 3,3 odstotka z 2,7 odstotka.

Po drugi strani so znižali napoved gospodarske rasti za leto 2026 na 2,2 odstotka, medtem ko so marca pričakovali 2,4-odstotno rast. Napoved stopnje brezposelnosti ob koncu leta 2026 so znižali na 4,3 odstotka s predhodno napovedanih 4,4 odstotka.

Spremenjeno gospodarsko okolje

Gospodarsko okolje se je od začetka leta precej spremenilo. Takrat so šibkejši trg dela in ugodnejši obeti glede inflacije številne predstavnike Feda vodili k razmišljanju, da bi bilo leta 2026 mogoče nadaljnje znižanje obrestnih mer.

Od takrat so močni podatki o zaposlovanju pokazali, da se trg dela oddaljuje od daljšega obdobja šibkejše rasti zaposlovanja. Maja je bilo ustvarjenih več delovnih mest, kot so pričakovali analitiki, stopnja brezposelnosti pa je ostala pri 4,3 odstotka.

Hkrati je aprilsko poročilo o cenah pokazalo, da je Fedov priljubljeni kazalnik inflacije dosegel 3,8 odstotka na letni ravni, kar je največ po letu 2023. Tudi drugi kazalniki potrošniških in proizvajalskih cen so maja zrasli najhitreje v več kot treh letih.

Razlog ni le vojna z Iranom, temveč tudi cenovni pritiski, povezani z valom naložb podjetij v infrastrukturo za umetno inteligenco.

Kljub temu je novica o predhodnem mirovnem dogovoru med ZDA in Iranom povzročila močan padec cen nafte. Če bo dogovor obstal, bi to lahko občutno zmanjšalo pritiske na stroške energije in inflacijo.

Na začetku leta so vlagatelji pričakovali, da bo Fed letos nadaljeval z zniževanjem obrestnih mer. Pred junijskim zasedanjem pa so terminske pogodbe na obrestno mero federalnih skladov že nakazovale možnost dviga obrestnih mer za četrt odstotne točke do konca leta 2026.