Mark Pleško, Cosylab: 'Težava EU je nedelovanje enotnega trga'

Evropa, predvsem zahodni del, je bila po industrijski revoluciji vodilno gospodarsko območje sveta. Ali lahko današnja Evropa oziroma države Evropske unije spet postanejo vodilno gospodarstvo? V tem trenutku predvsem sledimo ameriškim tehnološkim podjetjem in se čudimo uspešnim kitajskim presenečenjem, ki se redno pojavljajo.

O tem, kako zagotoviti rast evropskih obetavnih podjetij, so govorili na forumu Future 500, ki je na Bledu potekal ob robu strateškega foruma v organizaciji Atlantic Councila in IEDC – Poslovne šole Bled. Na njem se je zbrala koalicija odločevalcev, investitorjev in ustanoviteljev hitrorastočih podjetij.

S pobudo želijo prepoznati in pospešiti razvoj 500 najbolj obetavnih evropskih podjetij ter jim zagotoviti prepoznavnost, kapital in mednarodna partnerstva, ki jih potrebujejo za preboj med globalne prvake. Na forumu smo se o težavah in izzivih, s katerimi se soočajo ta podjetja, pogovarjali z Markom Pleškom, fizikom in podjetnikom, direktorjem in soustanoviteljem podjetja Cosylab, ki je med vodilnimi v svetu razvoja programske opreme za velike fizikalne pospeševalnike.

Cosylab je globalni igralec na področju programske opreme za pospeševalnike delcev za fuzijske reaktorje, na sodelovanje s kom ste najbolj ponosni, oziroma s čim ste prepričali CERN, ITER, velike farmacevte?

Težko rečem, kaj je številka ena. Najbolj ponosni smo na to, da sodelujemo pri ustvarjanju novega znanja, naj si bo to s CERN-om ali ITER-jem.

Druga veja našega podjetja je zdravljenje raka. Delamo stvari, za katere se nam zdi, da spreminjajo ali pa pomagajo človeštvu.

Udeležili ste se foruma Future 500, katere svoje izkušnje lahko delite s podjetji, ki predstavljajo prihodnost za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva?

Morda je najbolj pomembno to, da je vseeno, ali si iz majhne Slovenije ali iz kjerkoli drugje. Če si zagnan in imaš dobro idejo ter se znaš uveljaviti v svetu, lahko uspeš kjerkoli.

Kaj so glavni izzivi za podjetja, kot je Cosylab, ko prehajajo iz faze zagonskega podjetja v fazo mednarodne rasti, skaliranja?

Najtežje je dejansko skaliranje, torej ne produkt niti ne prodaja. Oboje je seveda izziv, ampak zaposlovati kompetentne ljudi, skrbeti za rast podjetja, postavljati novo strukturo, tukaj imamo Slovenci težavo, da smo šele 30 let v kapitalizmu in imamo premalo izkušenj. Tu imajo prednost ravno Američani, ki se grejo posel že 200 let.

Kako, na kakšen način je mogoče pridobiti ustrezne strokovnjake na trgu?

Izhajati je treba od tega, da se postavi hierarhijo, kdo je komu šef, zakaj, kako se poroča, do pravil v podjetju in do tega, da se gre v svet in se rekrutira najboljše ljudi s headhuntingom (lov na talente, op. p.) ali pa na drug način.

Lahko pridobimo v Sloveniji najboljše ljudi, glede na neugodno davčno okolje?

Seveda, tudi to je izziv, mi imamo sicer še podjetje v Ameriki in na Japonskem, tako da za tiste trge kar tam zaposlujemo ljudi.

Je rešitev tudi v selitvi dela poslovanja v tujino, v bolj ugodno okolje?

Ne gre toliko za bolj ugodno okolje, gre tudi za kulturo. Če bi bili švicarsko podjetje in bi povabili Američana v Švico, bi ta rekel 'lepa dežela, imajo sir, čokolado, ure, pridem v Švico'. Če mu rečem, pridi v Slovenijo, bo rekel, 'ja, kje si pa našel to bivšo sovjetsko republiko'? Prepoznavnost Slovenije je težava. Mi Slovenci vemo, kako lepa dežela je Slovenija, tujci pa tega ne vedo.

Če pogledamo slovenska podjetja v evropskem, globalnem tehnološkem sektorju, katere priložnosti obstajajo zanje na področju visoke tehnologije, znanstvenih raziskav? Bi izpostavili katerega od sektorjev, ki so premalo izkoriščeni?

Ne bi posebej izpostavljal sektorjev. Sploh ne v Sloveniji, ker smo majhna država - mi se ne moremo iti sektorske politike. Nemci imajo veliko ljudi, zato se lahko odločijo za nek sektor.

Slovenci smo dobri v nišnih zadevah, tako kot tudi v športu, vsake toliko časa imamo kakšnega vrhunskega kolesarja, košarkarja ali smučarja. Ideja je pravzaprav ta, dajmo podpirati Slovence, imeti dobro šolstvo, da znamo delati, študirati, se učiti in počakajmo. Nekje bo prišel nekdo na površje, tistega pa potem polno podprimo, ne pa da ciljamo na en sektor, saj se ljudje prilepijo na ta sektor samo zato, ker se ga forsira.

Omenila sva že davke, umetno inteligenco. So potrebne spremembe bodisi v šolstvu bodisi v politiki, imajo odločevalci v državi dovolj posluha za to?

Odločevalci so tako ali tako krivi za vse, tako, da to mogoče tudi ni pošteno to, ali imajo posluh. Osebno in tudi v podjetju smo zadovoljni s servisom, ki ga dobimo od slovenske države. Res bi rad pohvalil raziskovalne projekte, nekatere, ki smo jih prijavljali, smo dobili tudi sofinancirane.

Tudi gospodarska diplomacija vedno dobro deluje. Ko sem bil na Kitajskem, je šla veleposlanica z mano do potencialne stranke in smo naredili čisto drug vtis, tako, da s tega vidika je Slovenija v redu. Gotovo se pa da zmeraj boljše delati. Moramo se pa zavedati, da je Slovenija majhna država.

Zdaj smo za enega od projektov dobili subvencijo. Relativno veliko denarja. Ampak Francozi dajo za to desetkrat več. Mi se moramo tu zanašati na Evropsko unijo. Moramo se zavedati, da smo del Evropske unije in Evropska unija se mora zavedati, da smo mi njen del.

Tudi Evropa ima svoje težave pri konkurenčnosti. Sploh v primerjavi s Kitajsko, kjer vemo, da je drugačna politika, tudi v primerjavi z ZDA. Kaj bi morala narediti Evropa, da bodo evropska visokotehnološka podjetja postala globalni igralci, da bomo dobili podoben primer, kot je ameriških veličastnih sedem? Kako več kapitala privabiti v Evropo?

Prva stvar je gotovo ta, da so Kitajci vrhunski pri izobraževanju tehničnega kadra, s področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Tukaj Evropejci zaostajamo, Slovenci in sploh vzhodna Evropa. Včasih smo bili boljši, sploh tiste države, ki so izšle iz socializma, so imele več inženirjev, zdaj pa je tudi pri nas v Sloveniji tega zmeraj manj, tako, da je ena stvar povečanje zanimanja za tehnične poklice, da imamo kader, ki zna to delati.

Naslednja stvar je skupen evropski trg. Govorimo o skupnem trgu, ampak v resnici to ni skupen trg. Mogoče ga imamo za finance, pa še tam ne zares. Če gledate veličastnih sedem, začeli so kot majhna podjetja. Tudi v Sloveniji imamo Mimovrste, Nemci so imeli nekaj takšnega, zakaj je zmagal Amazon? Zato, ker je uspel v najkrajšem času dobiti toliko denarja, da je toliko povečal promet. 15 let je delal čisto izgubo. Torej, kaj manjka Evropi? Neka skalabilnost kapitala, pa tudi potrpljenje pri tveganju. Bi vi vložili v firmo, ki 15 let dela izgubo? Ne bi, ne?

Se pravi, Američani znajo prodajati zgodbe, Evropejci tega morda ne znamo, je enkrat povedal gospod Boscarol.

Ja, točno to, pa ne samo, da znajo prodajati zgodbe. Oni znajo tudi verjeti v zgodbe. Moji sodelavci so ravno tako konservativni, jaz imam težave pri nas v podjetju. Jaz bi rinil naprej, oni pa zavirajo, saj je mogoče to prav, ampak to je ta kultura previdnosti.

Kako lahko Evropa izboljša pogoje za privabljanje in tudi zadrževanje kapitala?

Še enkrat: enoten trg - ne samo kapitala, ker to mogoče celo je - je tudi enotna zakonodaja. V nas je investirala Klinika Mayo, v majhnem delu so nam pomagali. Pol leta so potrebovali, da so preučili slovensko zakonodajo, pa ne, ker je tako komplicirana. Ampak, ker je pač drugačna. Rekli so, mi ne moremo kar tako vložiti denarja. Za pomoč so najeli slovensko pravno podjetje in proučili, kaj pomeni ta delnica, kaj ona. Nič posebnega.

 

 

Ampak v Evropi imamo 27 držav, imamo zelo podobno zakonodajo, ampak ne čisto enake. Če pride Američan, ki bi hotel investirati v Slovenijo, bo moral naštudirati slovensko zakonodajo, za Hrvaško bo mogel naštudirati hrvaško, v Estoniji estonsko. Medtem ko v Ameriki veste, kakšna je zakonodaja, pa pri Kitajcih enako.

V Evropi bi bilo drugače, če bi imeli bolj poenoteno gospodarsko zakonodajo, če prav razumem?

Tako, tudi evropski trg je velik, ampak ker ni enoten, ni en trg.

Kolikšen faktor pri razvoju je geopolitika, imamo trgovinske vojne, težave pri dobavnih verigah, dobavi surovin?

Za nas konkretno ni, mi smo softversko podjetje, na softver pa vsaj za zdaj v Ameriki ni carin. Še eno stvar bi rekel, v resnici je gospodarstvo, trgovina tista, ki premaguje te geopolitične probleme. V starem Rimu so karavane iz rimskega imperija nosile olje, fige, iz Kitajske nazaj pa svilo - gospodarstvo je tisto, ki se bori, da teh preprek ne bi bilo.

Kaj napovedujete evropskemu tehnološkemu sektorju? Pričakujete preboj, v katerih sektorjih?

Saj se stvari dogajajo, saj vidite. Imamo nekaj podjetij, ampak problem je skaliranje. Če evropsko podjetje naredi dober preboj in išče kapital - če v Ameriki dobi milijardo, v Evropi samo 100 milijonov, kam bo šlo?

Še o forumu Future 500: je forum priložnost za povezovanje podjetij? Kaj boste svetovali mlajšim podjetnikom?

Predvsem se mi zdi forum neke vrste wake-up call (budnica, op. p.), klic, da se zbudimo, kot sta bili Draghijevo ali Lettovo poročilo. Dajmo zaboga nekaj narediti, takšnih dogodkov rabimo več. Mislim, da je fenomenalno, sem navdušen, mislil sem, da bo na dogodek prišlo 50 ljudi, zdaj so pa komaj vse spravili v Rose hotel, tako da je očitno interes in želja, rezultat bodo pa kontakti, ki jih bomo ustvarili na tem forumu. Tako, da je moj nasvet, pridite poslušati, dajte se čim več družiti z uspešnimi ljudmi in z ljudmi, ki imajo denar.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar