Včeraj se je na Bledu začela jubilejna, 20. izvedba Blejskega strateškega foruma (BSF), s čimer se odpira tudi pestra diplomatska jesen. Oktobra bo vrh sredozemskih držav MED9 v Portorožu, od 1. decembra pa bo Slovenija za en mesec predsedovala varnostnemu svetu Združenih narodov.
Ena izmed štirih prioritet foruma je po navedbah zunanjega ministrstva, ki je tudi organizator BSF, Zahodni Balkan. Pred dvema letoma je namreč takratni predsednik Evropskega sveta Charles Michel na Bledu podal tako imenovano blejsko zavezo – zamisel, da bi morale biti evropske in balkanske države pripravljene na širitev do leta 2030.
Na ministrstvu so še pred začetkom foruma poudarili, da je to še vedno eno izmed najpomembnejših področij slovenske zunanje politike in da bi na letošnjem forumu želeli "blejsko zavezo" konkretizirati.
Preberi še
Bi se Evropa morala ozirati proti Afriki?
Evropa se mora v iskanju alternativnih trgov osredotočati na Afriko.
02.09.2025
Za uvod v BSF je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon glede Zahodnega Balkana poudarila potrebo po širitvi EU, ki ni usluga, temveč geostrateška nujnost. "Slovenija ostaja zavezana oblikovanju prihodnosti, v kateri bo Zahodni Balkan skupaj z Ukrajino in Moldavijo v celoti vključen v Evropo," je povedala.
Foto Bobo
Potrebna je sprememba miselnosti
"Približevanje Zahodnega Balkana, Moldavije in Ukrajine EU niso samo obljube. So prioriteta. Te države so v srcu Evrope in so del evropske prihodnosti. V prihodnjih letih moramo EU pripraviti na širitev – z reformami, prilagoditvami proračuna in okrepitvijo upravljanja. Širitev ne bo lahka, a bo vredna truda," je o širitvi povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Zatrdil je, da bodo morali vsi v EU in na Zahodnem Balkanu prevzeti odgovornost, saj ne gre za geografijo, ampak za vrednote. Dodal je, da bo širitev bolj zahtevna za države Zahodnega Balkana kot za EU. "Resnični izziv je sprememba miselnosti: preseči zgodovinske spore, da bi zgradili skupno prihodnost."
Albanija in Črna gora: vodilni kandidatki
Vodilni kandidatki za pridružitev EU sta trenutno Albanija in Črna gora, pri čemer nekateri pravijo celo, da bi se zahodnobalkanski državi lahko EU pridružili pred letom 2030. V ta namen sta na enem izmed uvodnih panelov govorila predsednika vlade Albanije in Črne gore, obdana s slovenskim premierjem Robertom Golobom, hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in evropsko komisarko za širitev Marto Kos.
Foto Bobo
Na panelu o Zahodnem Balkanu je premier Plenković, čigar država se je nazadnje pridružila Evropski uniji, povedal, da so se pozivi k širitvi EU okrepili po ruski invaziji Ukrajine. Spomnil je, da nekdanji predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker ni bil naklonjen širitvi, njegova naslednica Ursula von der Leyen "pa ni imela časa". "Širitev na Zahodni Balkan ni prioriteta za evropske države," je povedal.
Neuradno pa glede širitve EU na Zahodni Balkan odmeva vzdušje "zdaj ali nikoli". Če države Zahodnega Balkana ne bodo zagrabile priložnosti zdaj, je ne bodo nikoli, tudi če so izgubile upanje, odmeva v evropskih zunanjepolitičnih krogih.
Slovenska komisarka za širitev Marta Kos je povedala, da širitev ni le večanje Evropske unije, temveč tudi neke vrste poenotenje Evrope, kakršnega v zgodovini še ni bilo. Kot primera dobrih voditeljev v procesu pridruževanja je omenila črnogorskega in albanskega premierja Milojka Spajića in Edija Ramo, ki sta sodelovala na panelu.
"S Črno goro napredujemo. Če leta 2026 končamo tehnični del pogajanj, bi lahko leta 2028 imeli 28. članico EU," je dejala Kosova. Glede Albanije je medtem omenila možnost pridružitve leta 2029.
Foto Bobo
"Pripeljite nas in k vam bomo prinesli nekaj zabave in optimizma"
Albanski premier Rama je priznal, da jim na poti širitve ni vse všeč, črnogorski premier Spajić pa je poudaril pomen kompromisov. "Pripeljite nas in prinesli vam bomo nekaj zabave in optimizma," je v šali povedal albanski premier Rama.
Hrvaški premier Plenković je omenil primer Severne Makedonije, ki se spopada z blokadami pridruževanja zaradi dvostranskih vprašanj. "Veliko stvari je etično nesprejemljivih. Mislim, da bi morali poiskati skupno strategijo, kako se temu izogniti," je dodal in omenil dvom, da bo v EU doseženo soglasje.
Številni namreč opozarjajo na zadnje javnomnenjske ankete v nekaterih ključnih državah članicah EU, kot sta Francija in Nemčija, ki postajajo čedalje bolj zadržane do nadaljnje širitve EU.
Slovenski premier je na panelu opozoril, da bodo potrebne spremembe v procesu odločanja, celo pred zloglasnim rokom 2030 v "blejski zavezi". Države Zahodnega Balkana bi morale izkoristiti odprto okno za vstop v EU, ki se je ustvarilo z vojno v Ukrajini, je povedal Golob.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...