Bi se Evropa morala ozirati proti Afriki?

Globalno gospodarstvo tovrstnih šokov ne pomni že desetletja. Odkar se je ameriški predsednik Donald Trump vrnil v Belo hišo, s svojo carinsko politiko nasilno spreminja desetletja stara pravila svetovne trgovine. Kako se pripraviti na tovrstne motnje, kako poiskati nove trge za evropski izvoz in kako okrepiti konkurenčnost, so razpravljali na Blejskem strateškem forumu (BSF).

"Svetovna trgovina se srečuje z motnjami, kakršnih nismo videli od druge svetovne vojne. Živimo v novem, zelo turbulentnem obdobju," je izjavila generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije (STO) Ngozi Okonjo-Iweala.

"Vprašati se moramo, zakaj nastajajo motnje," je opozorila v govoru in dodala: "Trenutnih razmer ne ustvarja le trgovinski problem, temveč tudi tehnologija, ki je izrinila številna delovna mesta, in makroekonomska neravnovesja. Nesporno je, da so številne kritike ZDA upravičene. Nanašajo se na pomanjkanje ustreznih poštenih trgovinskih praks, enakih pogojev in prožnosti v sistemu trgovinskih pravil. ZDA še zdaleč niso edine, ki imajo pomisleke pri izvajanju pravil STO."

"Ameriške carine niso le trgovinsko vprašanje, ampak tudi energije in varnosti. EU se mora začeti spoprijemati z določenimi geostrateškimi področji, mora se osredotočiti na preostali svet, diverzificirati in okrepiti svojo trgovino ter biti močna voditeljica, ne le partnerica," je še povedala Ngozi Okonjo-Iweala.

Diverzifikacija trgovinskih odnosov

Evropski komisar za mednarodna partnerstva Josef Sikela je poudaril, da je Evropska unija zagovornica, promotorka in podpornica trgovinskega reda, ki temelji na pravilih. Po njegovem mnenju bodo tretje države imele pomembno vlogo pri prihodnji gospodarski rasti bloka.

"V zadnjih desetletjih ima EU največje število trgovinskih sporazumov na svetu. Trgovinske sporazume imamo sklenjene s 76 državami, 46 odstotkov trgovine EU pa poteka pod preferencialnimi pogoji," je povedal in dodal: "Zaključili smo trgovinska pogajanja z Mercosurom, Mehiko in Indonezijo, nadaljevali bomo pogajanja z Malezijo, Indijo, Avstralijo in Tajsko. Želimo si novih globalnih partnerstev."

Pomen Draghijevega poročila

Lanskega avgusta je nekdanji italijanski premier in predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi objavil poročilo o konkurenčnosti EU, ki opozarja, da Evropa potrebuje bolj usklajeno industrijsko politiko, hitrejše ukrepanje in obsežnejše naložbe, če želi ohraniti konkurenčnost v primerjavi z ZDA in Kitajsko. Poudarja tudi potrebo po zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav ter po oblikovanju zunanje ekonomske politike in krepitvi zmogljivosti obrambne industrije.

 

BSF

 

Draghi je ob lanski predstavitvi poročila, ki je po navodilu predsednice Ursule von der Leyen nastajalo skoraj eno leto, pozval k razvoju naprednih tehnologij, oblikovanju načrta za doseganje podnebnih ciljev ter krepitvi obrambe in zagotavljanju strateško pomembnih redkih zemljin. To nalogo je označil za eksistenčni izziv.

Gosti na panelu so govorili tudi o poročilu in vprašanju, kako povečati konkurenčnost bloka. Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Matevža Frangeža je unija kapitalskih trgov ključna za ustvarjanje boljše alternative za varčevanje državljanov in naložbe. "Obrambni sektor je pomemben za razvoj evropske moči in samozadostnost, a ne bi računal na to, da bo postal novi evropski gospodarski čudež," je dodal.

O nedavno sprejetem trgovinskem sporazumu med ZDA in EU je Frangež pojasnil, da je bolje plačati 15-odstotne kot 30-odstotne carine in zaščititi evropski dostop do ameriškega trga, čeprav na sedanji dogovor ne moremo biti ponosni.

"Je nepravičen, absolutno ni vzajemen in legitimizira nasilneža v prostoru. Obstaja alternativa, ki krepi jedro STO in vse tiste, ki zagovarjajo potrebo po reformi univerzalnih trgovinskih pravil. Trenutno smo priča razgradnji starega trgovinskega reda in ustvarjanju novega svetovnega trgovinskega nereda, ki mu manjka predvidljivosti za podjetja in kupce," je povedal Frangež.

Afrika kot trg prihodnosti

"Afrika ima 1,4 milijarde prebivalcev; leta 2050 bo imela največje število mladih in največ delovne sile, ki jo svet nujno potrebuje. Če bi bila pameten poslovnež, bi si prizadevala za gradnjo dobavnih verig in omrežij v Afriki. Če evropska podjetja tega ne bodo izkoristila, bodo pozneje obžalovala," je bila jasna generalna direktorica STO.

Pogled proti Afriki se zdi smiseln tudi komisarju Sikeli, ki je povedal, da je Afrika najhitreje rastoča celina. "V prihodnjih petih letih pričakujemo 60 milijonov novih delavcev na afriškem trgu dela, medtem ko Afrika trenutno zajema le dva odstotka svetovne industrijske proizvodnje. Podpiram partnerstva, ki temeljijo na vzajemnih koristih in bodo ustvarila delovna mesta," je povedal.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar