Učinki konflikta na letalski sektor, sprva omejeni na območje Perzijskega zaliva in Bližnjega vzhoda (z zaprtjem zračnega prostora in odpovedjo tisočev letov), se zdaj širijo globalno. Letalske družbe se soočajo z nenadnim skokom cen goriva, ki so se od začetka vojne podvojile, ob tem pa se pojavljajo tudi tveganja za motnje v dobavi in morebitno pomanjkanje.
Prevozniki poskušajo pritisk obvladovati z mešanico podražitev, prilagoditvijo povezav in zniževanja stroškov, medtem ko razmere ostajajo izjemno nestabilne. Geopolitični signali se hitro spreminjajo - od negotovosti glede Hormuške ožine do možnosti začasnih premirij - kar otežuje napovedi in sili analitike k nenehnemu prilagajanju scenarijev.
V tem okolju se sezona objav četrtletnih rezultatov evropskih letalskih družb začenja v eni najbolj turbulentnih faz po pandemiji leta 2020. Med prvimi bo rezultate objavila skupina Air France-KLM, ki je že uvedla približno 50 evrov doplačila za gorivo na izbranih povezavah, kar je jasen signal omejene sposobnosti absorbiranja stroškov kljub še vedno razmeroma krepkemu povpraševanju.
Preberi še
Hitra dobava Boeingovih letal krepi Ryanairove poslovne obete
Ryanair zvišal celoletne napovedi za rast števila potnikov in cen vozovnic.
26.01.2026
Ministrstvo niza razpis za razpisom, milijoni pa ostajajo
Ljubljana ostala brez še ene redne letalske povezave, napovedana že druga.
21.10.2025
Ko vojne razmere prekrižajo načrte: kaj storiti z vplačanim potovanjem na Bližnji vzhod
Potovanje v negotovih razmerah: kdo nosi stroške odpovedi?
04.03.2026
Brniško letališče z najboljšim decembrom po letu 2018
Ljubljansko letališče se tudi brez nacionalnega prevoznika približuje ravni izpred pandemije.
16.01.2026
Njena nizozemska enota KLM je hkrati začela operativno prilagajanje z odpovedjo več deset letov iz vozlišča Schiphol, kar odraža širši trend v panogi: prevozniki zmanjšujejo manj donosne frekvence in disciplinirano upravljajo kapacitete, da bi zaščitili marže.
Foto: David Paul Morris/Bloomberg
Drastične ukrepe je sprejela tudi nemška Lufthansa, ki je zaradi vrste stavk, ki so dodatno poglobile krizo, ukinila svojo podružnico CityLine, umaknila 27 letal in zmanjšala zmogljivosti na preostalem omrežju: iz uporabe umika starejša in manj učinkovita letala, kot so nekateri Boeing 747, znani po visoki porabi goriva. Posledica je zmanjšanje za 20.000 kratko- in srednjedaljinskih letov do oktobra, kar pomeni približno 1 odstotek manj zmogljivosti na trgu. Nemška družba je napovedala tudi novo tarifo Economy Basic na rednih letih, ki vključuje brezplačen prevoz le majhne torbe, medtem ko bo kabinski kovček doplačljiv.
Pri Scandinavian Airlines se je stroškovni šok že neposredno prelil v kapacitete: družba je napovedala odpoved približno 1.000 letov v aprilu, potem ko so se cene goriva v nekaj dneh podvojile. Poteza izpostavlja razhajanje v odpornosti sektorja, kjer so manjši prevozniki brez obsežnega hedginga in bilančnih rezerv bistveno bolj izpostavljeni volatilnosti energentov.
Ryanair vidi dražje karte - in manj konkurence
Podobno prilagajanje je vidno tudi pri nizkocenovnih prevoznikih, ki so tradicionalno bolj izpostavljeni volatilnosti cen goriva. Ryanair sicer ostaja delno zaščiten pred kratkoročnimi šoki, saj ima velik delež porabe goriva vnaprej zavarovan - v zadnjih objavah je navajal približno 85- do 90-odstotni hedging za tekoče poslovno leto. Kljub temu družba opozarja, da bi se ob vztrajnih višjih cenah goriva pritisk neizogibno prelil v cene vozovnic.
Prevoznik za zdaj ohranja zelo visoko zasedenost letal (load factor se giblje okoli 94 do 95 odstotkov), kar kaže na še vedno robustno povpraševanje. Vendar vodstvo hkrati nakazuje bolj discipliniran pristop k rasti zmogljivosti, zlasti v kontekstu negotovih stroškovnih obetov in zamud pri dobavah novih letal proizvajalca Boeing.
Glavni izvršni direktor Ryanaira, Michael O’Leary, je dejal, da bi lahko dve ali tri evropske letalske družbe do konca leta 'propadle' zaradi skokovitih cen nafte. Dodal je, da je vojna v Iranu družbi Ryanair samo v aprilu povzročila dodatnih 50 milijonov dolarjev (42,6 milijona evrov) stroškov za gorivo.
Med najbolj ogroženimi evropskimi letalskimi družbami je prvi mož Ryanaira izpostavil Wizz Air in airBaltic. ''Če bodo cene nafte ostale na teh ravneh, bi lahko oktobra ali novembra propadle dve ali tri evropske letalske družbe, kot sta Wizz Air, ki me sicer želi tožiti, a za to ne bo imela dovolj časa, in airBaltic,'' je povedal za italijanski časnik Il Sole 24 Ore. ''Za naše poslovanje je to dobra novica, saj bo konkurence manj.''
Prvi mož družbe Ryanair je do konca leta napovedal najmanj dva bankrota evropskih letalskih družb. Foto: Depositphotos
Med žrtvami rezov letalskih družb tudi Slovenija
Odločitve večjih evropskih prevoznikov se že prelivajo tudi na manjše trge. Skupina Lufthansa bo z napovedanim zaprtjem regionalne enote CityLine najmanj do 1. junija opustila povezavo med Ljubljano in Münchnom, kar zmanjšuje dostop do enega ključnih prestopnih vozlišč skupine.
Zmanjševanje kapacitet je napovedal tudi Turkish Airlines, ki bo junija število letov med Ljubljano in Istanbulom znižal s predvidenih 77 na 68. Skupno število letov bo tako na ravni lanskega junija, poroča portal ExYu Aviation.
Pri Fraportu Slovenija, upravljavcu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, potrjujejo določene začasne spremembe v prometu. ''Letalski prevoznik flydubai je začasno prekinil letenje na relaciji Dubaj–Ljubljana, pri čemer naj bi prekinitev po zadnjih informacijah trajala do 21. maja,'' so sporočili za Bloomberg Adria. Dodali so, da o drugih odpovedih letov zaradi razmer na Bližnjem vzhodu za zdaj niso bili obveščeni.
Evropa na robu stiske, Brnik še brez težav z gorivom
Negotovost dodatno povečuje stanje na trgu goriva. Po ocenah Mednarodne agencije za energijo (IEA) ima Evropa trenutno približno šest tednov komercialnih zalog letalskega goriva, pri čemer se pokritost na nekaterih trgih že spušča pod 20 dni. Analitiki opozarjajo, da bi se lahko ob nadaljnjih motnjah v dobavah (zlasti ob morebitnih zapletih v Hormuški ožini) Evropa s fizičnim pomanjkanjem soočila že v nekaj tednih.
Čeprav Evropska komisija poudarja, da za zdaj ni znakov sistemskega pomanjkanja in da so na voljo tudi strateške rezerve, trg postaja vse bolj napet. V praksi to pomeni, da letalske družbe že prilagajajo operacije preventivno - še preden bi dejansko zmanjkalo goriva - kar dodatno krepi pritisk na kapacitete in cene vozovnic.
Pri Fraportu ob tem poudarjajo, da oskrba za zdaj poteka brez težav. ''Na Brniku oskrba letal z gorivom trenutno poteka nemoteno. Situacijo skrbno spremljamo in smo z dobaviteljem goriva Petrol v rednih stikih,'' so nam sporočili in dodali, da po trenutnih informacijah ni napovedanih morebitnih motenj v oskrbi z gorivom.