Kakšne so posledice, če sklepate fiktivne pogodbe – pravni nasvet

Fiktivne pogodbe se pojavljajo pri navideznih prodajah, posojilih, svetovalnih pogodbah, podjemnih pogodbah, pogodbah o zaposlitvi, prenosih premoženja med povezanimi osebami, izdanih računih za storitve, ki niso bile opravljene, ali pri pogodbah, katerih namen je prikriti pravo ekonomsko vsebino razmerja. Na prvi pogled je pogodba lahko formalno pravilno sestavljena: vsebuje stranke, predmet, ceno, roke in podpise, a to samo po sebi ne pomeni, da je pogodba tudi resnična.

Odločilno vprašanje je, ali sta stranki dejansko želeli ustvariti pravne učinke, ki izhajajo iz pogodbe, ali pa sta pogodbo uporabili le kot navidezno listino za prikaz neresničnega stanja. Obligacijski zakonik določa, da navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Če pa navidezna pogodba prikriva drugo pogodbo, velja ta druga pogodba, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. Navideznosti pa ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi.

Kaj je fiktivna pogodba?

Fiktivna pogodba je pogodba, ki je sklenjena samo "navzven": stranki jo oblikujeta tako, kot da med njima obstaja določeno pravno razmerje, vendar v resnici ne želita, da bi nastali učinki, ki so zapisani v pogodbi. Gre za neskladje med zapisano pogodbo in resnično voljo pogodbenih strank.

V praksi ločimo predvsem dve obliki:

1. Absolutno fiktivna pogodba

Pri tej pogodbi stranki sploh ne želita ustvariti nobenega pravnega razmerja, pogodba obstaja samo na papirju. Primer je pogodba o svetovanju, če storitve niso bile nikoli naročene, opravljene ali plačane, pogodba pa je bila uporabljena samo za knjiženje stroška ali prenos denarja.

2. Relativno fiktivna pogodba

Pri tej pogodbi stranki z navidezno pogodbo prikrivata drug pravni posel. Na primer, pogodba je poimenovana kot posojilo, v resnici pa gre za darilo; ali pa je sklenjena prodajna pogodba po umetno določeni ceni, ki prikriva drugačen dogovor med strankama.

Razlika je pomembna, ker pri absolutno fiktivni pogodbi pravnih učinkov praviloma ni, pri relativno fiktivni pogodbi pa se lahko presoja prikriti pravni posel.

Civilnopravne posledice

Temeljna civilnopravna posledica fiktivne pogodbe je, da pogodba med strankama nima učinka. To pomeni, da nobena stranka praviloma ne more uspešno zahtevati izpolnitve obveznosti, ki je bila zapisana samo navidezno. Če je bila na podlagi takšne pogodbe že opravljena izpolnitev, se lahko odpre vprašanje vračila prejetega. Če navidezna pogodba prikriva drug posel, se presoja ta prikriti posel. Vendar ta ne velja avtomatično. Velja samo, če izpolnjuje vse zakonske pogoje: pravo voljo strank, dopusten predmet, dopustno podlago, predpisano obliko in druge zahteve, ki jih zakon določa za posamezno vrsto pogodbe. Če je prikriti posel sam po sebi nedopusten, v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli, lahko pride do ničnosti. Obligacijski zakonik določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, razen če namen kršenega pravila ne odkazuje na drugo sankcijo ali če zakon ne določa drugače. 

Posledice za tretje poštene osebe

Posebno varstvo imajo tretje poštene osebe. Stranki navidezne pogodbe se praviloma ne moreta sklicevati na navideznost proti tretjemu, ki je v dobri veri zaupal v obstoj pogodbe. Namen tega pravila je varstvo pravnega prometa. To je pomembno predvsem pri prenosih premoženja, zavarovanjih, poslih z nepremičninami, poslovanju gospodarskih družb in razmerjih z upniki. Če bi bilo mogoče navideznost vedno uveljavljati tudi proti tretjim osebam, bi bila pravna varnost močno ogrožena.

Davčne posledice

Fiktivne pogodbe imajo pogosto davčno ozadje. Uporabijo se lahko za neupravičeno znižanje davčne osnove, izkazovanje navideznih stroškov, prikrivanje izplačil fizičnim osebam, neupravičen odbitek DDV ali prikrivanje dejanske narave transakcije. Zakon o davčnem postopku določa, da navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikriti pravni posel. Prav tako se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi davčnih predpisov. V praksi to pomeni, da davčni organ ne presoja samo besedila pogodbe, temveč tudi dejansko gospodarsko vsebino. Preverja se, ali so bile storitve res opravljene, ali obstajajo dokazila, kdo je delo izvedel, ali je cena primerljiva, ali obstaja poslovni razlog za transakcijo in ali je denarni tok skladen z vsebino pogodbe.

Računovodske in poslovne posledice

Fiktivna pogodba lahko povzroči tudi nepravilnosti v poslovnih knjigah. Če družba knjiži stroške na podlagi storitev, ki niso bile opravljene, ali izkazuje terjatve in obveznosti, ki dejansko ne obstajajo, so lahko računovodski izkazi nepravilni. To lahko vpliva na poslovni rezultat, davčno osnovo, boniteto družbe, razdelitev dobička, odločanje bank, vlagateljev ali poslovnih partnerjev. Pri gospodarskih družbah se lahko odpre tudi vprašanje odgovornosti poslovodstva, če je dopustilo ali odobrilo sklepanje fiktivnih pogodb.

Delovnopravne posledice – prikrito delovno razmerje

Fiktivne pogodbe se pogosto pojavljajo tudi pri prikrivanju delovnega razmerja. Stranki lahko na primer skleneta podjemno, avtorsko ali svetovalno pogodbo, čeprav oseba dejansko dela pod pogoji, značilnimi za delovno razmerje: osebno, nepretrgano, po navodilih delodajalca, v njegovem delovnem procesu in za plačilo. V takšnih primerih poimenovanje pogodbe ni odločilno. Pomembna je dejanska vsebina razmerja. Če so podani elementi delovnega razmerja, lahko nastanejo posledice na področju delovnega prava, prispevkov, davkov, dopustov, odpovednih rokov in drugih pravic delavca.

Kazenskopravne posledice

V določenih primerih fiktivna pogodba ne odpira le civilnega ali davčnega vprašanja, ampak lahko preraste tudi v kazenskopravno vprašanje. To je zlasti mogoče, kadar se s pogodbo prikazujejo neresnični podatki, ustvarjajo lažne poslovne listine, prikriva izplačilo, preslepi davčni organ ali pridobi protipravna premoženjska korist. Kazenski zakonik med drugim ureja kaznivo dejanje davčne zatajitve, kadar storilec z lažnimi podatki ali drugim preslepitvenim ravnanjem doseže izognitev plačilu davkov oziroma neupravičeno vračilo davka ob izpolnjenih zakonskih pogojih. 

Kazenskopravno relevantna je lahko tudi uporaba lažnih poslovnih knjig, listin ali spisov kot resničnih. Seveda vsaka fiktivna pogodba še ne pomeni kaznivega dejanja. Za kazensko odgovornost morajo biti izpolnjeni vsi zakonski znaki konkretnega kaznivega dejanja, vključno z ustrezno obliko krivde. Kljub temu je tveganje večje, kadar je pogodba uporabljena za prikrivanje denarnih tokov, lažno knjiženje ali oškodovanje druge osebe.

Dokazovanje fiktivnosti

Fiktivnost pogodbe je pogosto težko dokazati, saj je pogodba praviloma pisna in formalno urejena. Zato se v praksi presojajo predvsem posredni dokazi oziroma indici. Pomembni so komunikacija med strankama, dejanski denarni tokovi, izvedba storitev, poslovna dokumentacija, računi, dobavnice, elektronska sporočila, priče, razmerja med povezanimi osebami in ekonomska logika posla. Če pogodba predvideva storitve, ki niso nikjer dokumentirane, če plačilo ni sorazmerno z opravljeno storitvijo, če ni dokazov o izvedbi, če se sredstva takoj vračajo nazaj ali če pogodba nastane šele naknadno, so to lahko okoliščine, ki kažejo na navideznost.

Najpogostejše napake v praksi

Najpogostejše napake so zlasti sklepanje pogodb brez resnične poslovne vsebine, uporaba tipskih pogodb brez dokazov o izvedbi, izdajanje računov brez opravljenih storitev, prenašanje denarja med povezanimi osebami brez jasne podlage, prikrivanje daril kot posojil ter prepričanje, da je podpisana pogodba sama po sebi dovolj. Pogosta napaka je tudi poznejše urejanje dokumentacije. Če se pogodba, poročila ali računi pripravijo šele takrat, ko se pojavi davčni, sodni ali notranji nadzor, je dokazna vrednost takšne dokumentacije občutno slabša.

Pomen pravočasnega pravnega ukrepanja

Pri fiktivnih pogodbah je pomembno hitro ukrepanje. Stranka, ki ugotovi, da je bila vključena v navidezen posel, mora pravočasno zavarovati dokaze, preveriti davčne in računovodske posledice, oceniti možnost vračila plačil ter po potrebi sprožiti ustrezne postopke. Za gospodarske družbe je posebej pomembno, da imajo urejene interne postopke odobravanja pogodb, preverjanja povezanih oseb, dokazovanja opravljenih storitev in arhiviranja dokumentacije. Preventiva je pri fiktivnih pogodbah bistveno učinkovitejša od naknadnega reševanja sporov.

Fiktivne pogodbe so nevarne prav zato, ker so pogosto videti formalno pravilne. Vendar pravo ne varuje samo zunanje oblike, temveč predvsem resnično voljo strank in dejansko gospodarsko vsebino razmerja. Če pogodba obstaja samo navidezno, praviloma ne ustvarja učinkov med pogodbenima strankama, lahko pa sproži številne druge posledice – od vračila prejetega, davčnih obveznosti in nepravilnosti v poslovnih knjigah do odškodninske in kazenske odgovornosti.

Za varno poslovanje ni dovolj, da je pogodba podpisana. Odločilno je, da ima resnično vsebino, da se izpolnjuje v skladu z dogovorom in da zanjo obstajajo ustrezni dokazi. Podobno kot pri zastaranju odškodninskih zahtevkov, kjer je pravočasno ukrepanje ključno za varstvo pravic, tudi pri fiktivnih pogodbah velja, da je pravočasna pravna presoja bistvena za preprečevanje hujših posledic.