Ruska grožnja: Se Evropa še lahko zanese na ZDA?

Državljanom držav članic Nata moramo zagotoviti enako varnost kot v preteklosti, a za to moramo v obrambo vlagati več, je prepričana namestnica generalnega sekretarja zveze NATO, Makedonka Radmila Šekerinska.

V intervjuju za oddajo Spotlight televizije Bloomberg Adria je ob robu 20. Blejskega strateškega foruma dejala, da je zavezništvo z ZDA zelo trdno, a da so z druge strani Atlantika že v preteklosti prihajala opozorila, da morajo države stare celine v varnost vlagati bistveno več.

Večja vlaganja bodo po njenem mnenju znatna spodbuda obrambni industriji, a bodo tudi pomagala pri obrambi. Pomembna so tudi zato, ker Rusija v proizvodnjo orožja vlaga vse več denarja.

Države članice Nata povečujejo obrambne izdatke. Kakšen vpliv pričakujete, da bo to imelo na obrambno industrijo v Evropi in zlasti v državah članicah iz regije Adria?

Na zadnjem vrhu zavezništva Nata v Haagu smo resnično sprejeli zgodovinske odločitve, ne le o povečanju obrambnih izdatkov, temveč tudi o osredotočanju na cilje zmogljivosti, ki so veliko ambicioznejši od prejšnjih.

To odločitev smo sprejeli glede na spreminjajoče se okoliščine – svet je postal bolj nestanoviten, bolj nevaren, varnostno okolje se je poslabšalo in mi moramo še naprej zagotavljati milijardi naših državljanov enako varnost, kot smo jo zagotavljali vsa ta desetletja, zdaj in v prihodnosti. Zato smo se trdno zavezali, da moramo okrepiti našo odvračilno in obrambno moč ter vlagati v našo obrambo in naše sile.

In to bo zagotovo spodbuda za obrambno industrijo, zato smo na vrhu pozvali tudi različna podjetja v evroatlantski regiji, v Evropi in naši regiji, naj resnično izkoristijo priložnost za vlaganje v nove zmogljivosti, saj obrambna proizvodnja ni ustrezala potrebam, ki smo jih opredelili. Zato verjamemo, da bo ta zaveza, ta načrt, načrt obrambnih naložb, spodbuda za obrambno industrijo po vsej celini.

Evropa se sooča z vse večjim pritiskom ZDA, da plača stroške lastne obrambe. Kako v Natu vidite sodelovanje z našim največjim transatlantskim partnerjem? Se lahko Evropa še vedno zanese na ZDA?

To je bilo eno najpomembnejših sporočil s haaškega vrha, da je transatlantsko zavezništvo še vedno močno in da vlagamo v njegovo krepitev. Kar smo slišali od predsednika Trumpa, od njegove ekipe, od ameriškega kongresa, pa tudi iz anket javnega mnenja med ameriškimi državljani, je, da so zavezani transatlantskemu zavezništvu. Zavezani so Natu, vendar gre ta zavezanost vzporedno z upravičenim pričakovanjem, da se bo Evropa okrepila in da bomo tudi mi vlagali v svojo varnost.

Glede tega komentarja iz Washingtona bi nekateri rekli, da so kritike prisotne že od samega začetka zavezništva. Če se ozrete nazaj in poslušate komentarje na primer ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja, celo ameriškega predsednika Eisenhowerja, smo že od samega začetka spremljali pozive, da je to transatlantsko zavezništvo lahko tako močno, kot ga potrebujemo, le če vsi vanj vlagamo. Zato je izid haaškega vrha močnejši, a tudi pravičnejši NATO, kjer delitev bremena ni le beseda, ampak vsi prispevamo k naši varnosti, in mislim, da je to dobra novica za obe strani Atlantika.

Kako obrambno sposobna je Evropa v tem trenutku? Bi teoretično lahko sama odbila ruski napad, s kakšnimi izzivi se Evropa sooča na svojem vzhodnem boku?

Kar smo govorili, še posebej v zadnjem letu, ko smo se bližali vrhu, je, da je zavezništvo močno in da lahko odvrne in se obrani pred vsako agresijo na svoje ozemlje. Vendar se danes ne moremo zadovoljiti zgolj z zagotavljanjem te varnosti. Pripraviti se moramo na naslednjih pet in 10 let, za kar moramo vlagati v našo sposobnost odvračanja in obrambo.

Poglejte, kako napreduje ruska vojaška proizvodnja, zlasti z uporabo povezav z nekaterimi njihovimi zavezniki. Povečujejo proizvodnjo, resnično poskušajo prekositi vse svoje nasprotnike v proizvodnji, kar pa ni v interesu miru in naše varnosti, zato moramo za zagotavljanje svoje varnosti, vlagati in prekositi svoje nasprotnike v proizvodnji. Recept za to je vlaganje v našo varnost.

Zaradi naraščajočih izdatkov za obrambo Slovenija ustanavlja obrambni holding. Kakšne so izkušnje drugih držav s takšnimi holdingi?

Vsaka država se suvereno odloči za izvedbo vlaganj in v zavezništvu obstajajo različni primeri. Zato se trudimo, da ne dajemo že pripravljenih receptov.

Vendar pa kot dobre primere z vsepovsod delimo to, da ko se države zavežejo k višjim obrambnim izdatkom, ko se zavezništvo zaveže k višjim obrambnim izdatkom, je to pravo sporočilo obrambni industriji, obrambna industrija pa se osredotoča tudi na ustvarjanje delovnih mest. Gre tudi za vlaganje v našo industrijo.

Videli smo, da nekatere panoge na našem področju beležijo vzpone, pa tudi padce. To je tudi naložba v področja, ki ustvarjajo visoko plačana delovna mesta. Zato si želimo, da bi naša obrambna industrija cvetela. Želimo si, da bi več vlagali v svoje poslovanje in da bi hitreje proizvajali, saj ne gre le za naročila, ampak tudi za to, da bi izdelke čim prej videli.

 

 

Imamo različne izkušnje in poskušamo podpreti zaveznike pri uvajanju več inovacij v našo obrambno industrijo, zato sta Diana (Pospeševalnik obrambnih inovacij za Severni Atlantik, op. p.) in Natov investicijsko-inovacijski sklad resnično zelo, zelo koristna. Bili so zelo pomembni pri pogovorih in spodbujanju podpore zagonskim podjetjem. Tako se lahko nekatere inovacije vnesejo v obrambno industrijo. Na ta način ne bomo imeli produktov iz starih vojn, temveč dejansko naložbo v sodobno vojskovanje, da bomo lahko pripravljeni in bomo lahko odvračali ter se branili.

Koncept dvojne rabe je v porastu. Je jasno, kaj se lahko financira na ta način? Lahko države na primer gradijo nove železnice, bolnišnice iz povečanih obrambnih proračunov?

V Haagu je bil dosežen zelo jasen dogovor. Rekli smo, da bi morali biti cilji zmogljivosti, ki jih je vsaka država prejela od Nata, v središču obrambnih izdatkov, ki bodo dosegli do 3,5 odstotka BDP. Nato smo rekli in vsi zavezniki so se strinjali, da države potrebujejo tudi naložbe na drugih področjih, kot so vojaška mobilnost, infrastruktura, podpora njihovi obrambni industrijski bazi, pa tudi kibernetski instrumenti in kibernetska varnost.

Vse te naložbe bodo šle v dodatnih 1,5 odstotka BDP obrambnih in varnostnih izdatkov, in to je nekaj, kar vidimo kot rezultat zelo splošnega pogleda, ki ga imamo na to, kako zagotoviti varnost, torej gre za absolutne prednostne naloge na ciljih zmogljivosti, vendar je res, da potrebujemo vse te dodatne stvari, odpornost, infrastrukturo, vojaško mobilnost, vendar ne na splošno, ampak v povezavi z obrambnimi načrti, ki smo jih sprejeli pred časom.