Evropska komisarka Hadja Lahbib: 'Diskriminacija ima škodljive ekonomske posledice'

Ob robu Blejskega strateškega foruma smo se pogovarjali z evropsko komisarko Hadjo Lahbib, pristojno za pripravljenost, krizno upravljanje in enakost. Govorili smo o financiranju humanitarnih projektov, odpornosti proti podnebnim spremembam in enakosti.

Priča smo upadanju svetovnega financiranja humanitarnih projektov. Kako bo Evropska komisija sodelovala z državami članicami in donatorji, da bi odpravila vrzel v humanitarni pomoči?

Vrzeli ne moremo odpraviti, vendar bomo spremenili prakse, se izboljšali in postali učinkovitejši. Evropska unija je danes glavni donator ter je načelna in zanesljiva. To pomeni, da kot humanitarni donatorji zagotavljamo približno šest milijard na leto. Vendar je to prav tako velika odgovornost, ki pride tudi s političnim vodstvom in sodelovanjem z našimi deležniki in partnerji v Združenih narodih. Želimo biti učinkovitejši, zato to imenujemo humanitarna ponastavitev, ki je v sodelovanju z iniciativo UN80.

Resnično želimo vzpostaviti povezavo, ki bi delovala z roko v roki s sodelovanjem pri razvoju, saj sama humanitarna pomoč ni trajnostna. Gre le za nujen odziv, zato se moramo spopasti s temeljnimi vzroki kriz, ko se pojavijo, moramo biti bolj pripravljeni, da se prilagodimo podnebnim spremembam, saj humanitarne krize včasih izzovejo tudi potres, kot smo mu priča te dni v Afganistanu.

To pomeni tudi učinkovitejšo vzpostavitev lokalizacije, torej se vedno bolj zanašati na lokalne partnerje, saj se drugače zapravi veliko denarja. Vedeti morate, da gre namreč 80 odstotkov stroškov včasih za usmerjanje humanitarne pomoči, prevoz in logistiko. To je tudi način, da ljudje prevzamejo nadzor nad svojim življenjem na bolj dostojanstven način.

Govorili ste o potrebi po celostnem pristopu h kriznemu upravljanju. Kaj to pomeni v praksi in kakšna je vloga navadnih državljanov?

Strategija pripravljenosti je prva celovita strategija doslej, ko gre za našo lastno zaščito in varnost in ko govorimo o pristopu celotne družbe, kar pomeni, da začnemo z državljani in vsemi nacionalnimi oblastmi, vključno z zvezno vlado, ko gre za federalne sisteme, pa tudi z Evropsko unijo. Vsa arhitektura bi morala vključevati vse dele družbe, zato smo na primer našim državljanom predstavili 72 ur odpornosti, da bodo pripravljeni na vse in da bodo imeli vse, kar potrebujejo za teh 72 ur.

Podnebne spremembe, kot veste, povzročajo ogromne težave, v Sloveniji smo pred dvema letoma doživeli poplave. Ali bo Evropska unija okrepila mehanizem civilne zaščite in kako bo to storila?

Nadgradili ga bomo, tako kot tudi Center za usklajevanje odzivanja v izrednih razmerah (ERCC) – središče, kjer so zbrane vse informacije iz različnih držav članic pa tudi strokovno znanje, ki ga bo ERCC nato razdelil. To je že v veljavi, vendar ga želimo izboljšati. To poletje smo v štirih državah, ki so ogrožene zaradi požarov v naravi in ​​gozdnih požarov, predhodno namestili skoraj 700 gasilcev, kar ni bilo dovolj. Morali smo jih namestiti še 300. Smo pripravljeni, vendar to ni dovolj. Nenehno se moramo prilagajati podnebnim spremembam.

Del vašega področja so tudi človekove pravice in pravice žensk, pri čemer pripravljate nov načrt. Kateri so ključna načela in cilji ter kako bo to zagotovilo polno izvajanje obstoječe zakonodaje o enakosti spolov in morda tudi zunanje konvencije v vseh državah članicah?

Vsi se zavedamo, da obstaja odpor do enakosti na splošno in še zlasti do enakosti spolov, zato smo se odločili pripraviti zelo močan načrt za pravice žensk, ki ga bomo 16. oktobra sprejeli na ravni Evropske unije, vseh institucij, držav članic, Parlamenta, Komisije in Slovenije, pri čemer bo na dogodek prišla tudi vaša ministrica in upam, da tudi vaša predsednica. Tudi to je pomembno, ker bo utrlo pot naslednji strategiji za enakost spolov.

Zakaj strategijo za enakost spolov potrebujemo? Ker gre za konkurenčnost in trajnost v našem gospodarstvu, ker ima neenakost svojo ceno, ki jo plačujemo vsi. Ta znaša približno 390 milijard letno za celotno Evropsko unijo. Seveda izgubljamo tudi priložnosti, saj ne uporabljamo vseh znanj in spretnosti, ki jih imamo. Izzivamo revščino in izključenost, enako velja na primer za rasizem, zato bom predstavila tudi prvo strategijo o rasizmu doslej, ki se bo spopadla z rasizmom v Evropi. Večina afriških potomcev se v Evropi sooča z rasizmom, kar je problematično.

Ena vaših prednostnih nalog je tudi LGBTQ+. Je tudi na tem področju veliko izgubljenih priložnosti zaradi diskriminacije?

Tudi to je vir diskriminacije in, kot veste, obstaja pritisk na to skupnost, ki je vse bolj izključena, pri čemer se napredek, ki smo ga dosegli lani, postavlja pod vprašaj. Zato spet potrebujemo zelo močno strategijo, ki jo bom predstavila konec leta. Danes smo se posvetovali z vsemi deležniki, državami članicami in geografskimi območji, da bi zbrali vse njihove osebne dokumente, kako lahko podpremo države članice v njihovem boju proti izključitvi skupnosti LGBTQ+ in pri obrambi njihovih pravic.