Madis Müller, ECB: 'Razumno je, da si vzamemo čas'

Ob robu Blejskega strateškega foruma smo govorili z enim vidnejših članov Sveta Evropske centralne banke (ECB) Madisom Müllerjem. Guverner estonske centralne banke Eesti Pank je tik preden se ECB zavije v molk (teden dni pred naslednjim sestankom) in odloči o morebitni ohranitvi referenčnih obrestnih mer na trenutnih ravneh, dejal, da bi to bila razumna odločitev. Čeprav kolegi iz Bloomberga poročajo, da ne delijo vsi guvernerji in odločevalci istega mnenja, Müller poudarja, da podatki kažejo, da je smiselno počakati in spremljati nadaljnje dogajanje.

Inflacija na evropski ravni ostaja stabilna, a v Estoniji in Sloveniji so jo poganjale cene hrane, zato Müller opozarja, da bodo v prihodnje na to pozorni tudi na ravni Evrope. Kaj meni o politični neodvisnosti centralnih bank - Donald Trump očitno napada ameriško centralno banko FED, medtem ko Slovenija ostaja brez svojega glasu v ECB že osem mesecev, saj nimamo guvernerja s polnimi pooblastili. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj Evropa potrebuje digitalni evro in kako bi lahko financiranje obrambe vplivalo na javne finance.

Evropska centralna banka naj bi na podlagi najnovejših podatkov naslednji teden ohranila referenčne obrestne mere pri dveh odstotkih? Ali se bo to res zgodilo, glede na znane podatke?

Bomo videli, kaj se bo zgodilo naslednji teden, menim pa, da so ta pričakovanja smiselna, glede na to, kar kažejo podatki. Inflacija je zdaj precej blizu dveh odstotkov, nazadnje je bila 2,1-odstotna, vendar je že nekaj mesecev blizu dveh odstotkov. Trenutno je dvoodstotna in že več mesecev je zelo blizu tej vrednosti.

Prav tako lahko rečemo, da je gospodarstvo evrskega območja dovolj odporno in pričakujemo, da se bo postopoma izboljševalo. Zato menim, da je trenutno razumno, da si vzamemo čas in še naprej spremljamo gospodarske podatke, ki bodo na voljo v naslednjih mesecih, ter nato po potrebi sprejmemo drugačne odločitve.

Kakšna so pa vaša pričakovanja glede gospodarske aktivnosti v prihodnjih mesecih?

Glede gospodarstva evrskega območja mislim, da je osnovna predpostavka še vedno, da bomo imeli postopno oživitev rasti. Ta ne bo nič izjemnega, v evropskem gospodarstvu imamo še vedno veliko strukturnih problemov, vendar mislim, da je glede na vse te pretrese, ki smo jim bili priča v zadnjem času, začenši s trgovinsko politiko ZDA, pa tudi vplivom vojne v Ukrajini, ki traja že več let, lahko rečemo, da se je gospodarstvo v Evropi dokaj dobro obdržalo. Tudi dosedanja nižanja obrestnih mer, ki smo jih že sprejeli, bodo šele zdaj pokazala svoj polni učinek v mnogih državah. To bo podprlo rast.

Obenem se kažejo znaki, da sta domače povpraševanje in potrošnja nekoliko močnejša kot doslej. Vse to govori v prid postopnemu porastu. Glede na najnovejše podatke iz drugega četrtletja se zdi, da se gospodarstvo ponekod postopoma krepi, saj nekatere države dosegajo nekoliko boljše rezultate od pričakovanih. Francija in Španija sta bili nekoliko boljši v smislu rasti, Nemčija nekoliko slabša, vendar v povprečju mislim, da lahko ob upoštevanju najnovejših podatkov o rasti indeksa nabavnih menedžerjev PMI še vedno domnevamo, da smo bolj ali manj na poti, ki je bila že ob zadnjih napovedih ECB.  

Kaj pa pričakovanja glede gibanja inflacije v prihodnje? Če pogledamo Estonijo, je bila po zadnjih podatkih inflacija visoka, prav tako v Sloveniji. Menite, da bi te posamezne rasti morda lahko vplivale tudi na celotno inflacijo evroobmočja, da bi Svet ECB morda v nekem trenutku razmišljal o višanju obrestnih mer namesto o njihovem zniževanju?

Obe državi sta tako majhni, da je naš vpliv na skupno inflacijo v evrskem območju precej omejen. Lahko vam povem, da imamo v primeru Estonije neke posebne dejavnike, ki so povzročili visoko inflacijo. To so predvsem povišanja posrednih davkov, stopnje DDV, trošarinskih davkov in nekaterih cen administrativnih storitev. To predstavlja znaten del inflacije. V Estoniji imamo tudi težavo, da cene hrane rastejo hitreje kot v večini drugih držav. Morda je to del potrošniške košarice, na katerega moramo paziti tudi v evrskem območju, saj je možnost, da bo inflacija cen hrane relativno visoka. Kaj bo Svet ECB odločil čez nekaj mesecev in ali obstaja možnost, da se bodo obrestne mere tudi zvišale, je seveda še prezgodaj reči. Samo spremljajmo gospodarski razvoj in mislim, da smo zaenkrat z obrestnimi merami tam, kjer moramo biti.

Ali so vsi oblikovalci politike v banki trenutno enotni glede nadaljnjih znižanj, zaustavitev ali zvišanj? Karkoli se bo zgodilo?

To bomo izvedeli naslednji teden, seveda, različni člani sveta imajo lahko različna mnenja, zato lahko govorim le v svojem imenu.

Kako naj Evropa zagotovi svojo gospodarsko odpornost? Medtem ko vidimo vse večje število neevropskih digitalnih platform, ponudnikov plačilnih storitev in kriptovalut? Tudi neobanke pritiskajo in prevzemajo tržne deleže bančnega sektorja in tako naprej.

Vprašanje Evrope, konkurenčnosti evropskega gospodarstva, je širša tema. Ko pa sprašujete konkretno o plačilih in finančnem sektorju, je to tudi tema razprav, ki jih imamo tukaj na Blejskem strateškem forumu. Kar zadeva plačil, menim, da si moramo v Evropi resnično prizadevati za odporno vseevropsko plačilno rešitev. Za Evropo in evro nam to trenutno manjka.

Obstaja vrsta pobud v različnih državah, da bi zagotovili alternativo mednarodnim in tudi ameriškim kartičnim sistemom, ki jih večinoma uporabljamo, a nobena od njih doslej ni uspela doseči resnično vseevropskega obsega, da bi lahko vi iz Slovenije plačevali za svoje nakupe v Estoniji brez uporabe ameriške kreditne ali debetne kartice.

Rešitev za to je vsekakor projekt digitalnega evra, na katerem delamo v ECB. Do tega je še nekaj let, vendar menim, da je nekaj zelo obetavnega in da bi pomagalo tako evropski strateški avtonomiji, ki jo iščemo, pa tudi v smislu odpornosti. Mislim, da bi bilo pomembno imeti digitalno različico gotovine, ki jo bomo potrebovali v prihodnosti. Vidimo že, da bo trgovanje postajalo vedno bolj digitalno.

Časovnica priprave projekta ostaja nespremenjena?

V ECB opravljamo vse tehnične priprave. V kratkem pričakujemo, da bo Evropski parlament sprejel potreben pravni okvir. Upamo, da bodo še letos potekale razprave v Evropskem parlamentu. V tem primeru bomo lahko nadaljevali tehnični del, vendar bo to še trajalo. Mislim, da bodo minila tri, štiri ali pet let, preden bomo lahko kaj uvedli.

Kako zaskrbljeni ste v tem trenutku zaradi močnega evra v primerjavi z dolarjem, kaj bi lahko bile neke končne posledice tega?

To je nekaj, kar moramo spremljati. Ker menjalni tečaj skozi trgovino vpliva tudi na cene, je to dejavnik, na katerega moramo biti pozorni.

Ampak če pogledate zgodovinske ravni, na katerih se je trgovalo z evrom, so vrednosti še vedno znotraj razponov, ki smo jih videli v preteklosti, zato za zdaj moramo samo spremljati.

Predsednica ECB Christine Lagarde je dejala, da so podjetja bolj neodločna pri naložbah. Kako lahko Evropa ublaži pritisk na gospodarstvo, saj se geopolitične napetosti še umirjajo?

Tudi geopolitične napetosti se nekoliko umirjajo, zlasti kar zadeva trgovino. Kar nekaj mesecev smo imeli negotovost glede trgovinskih pravil ali trgovinske politike, kar zadeva trgovino med ZDA in Evropsko unijo. Še vedno nimamo vseh podrobnosti, vendar imamo vsaj nek dogovor, ki bo, upajmo, nekoliko zmanjšal stopnjo negotovosti.

Ko gre za vojno v Ukrajini in gospodarski vpliv, je ta prav tako opazen skozi zmanjšano zaupanje nekaterih potrošnikov ali podjetij v nekaterih delih Evrope in to moramo za zdaj upoštevati, vendar se zdi takojšnja rešitev manj verjetna ali manj vidna.

Ste pesimistični glede pogovorov med Trumpom in Putinom o morebitnem miru v Ukrajini oziroma kakšna so vaša pričakovanja?

Mislim, da je zelo pomembno, da so Ukrajina, njen narod ter voditelji tisti, ki na koncu odločajo, kakšni so pogoji mirovnega sporazuma, ki ga lahko sprejmejo. Vojna se bo zagotovo nekega dne končala in prišlo bo do neke vrste miru. Vendar je za prihodnost Evrope po mojem mnenju ključnega pomena, kakšne bodo omejitve in pod kakšnimi pogoji bo ta mir sklenjen. Torej potrebujemo mirovni sporazum, ki je tisto, kar Ukrajina išče.

Po sporazumu Nata z blokom se povečujejo izdatki za obrambo. Kaj menite o tem? Ali so načrti za naložbe, ki povečujejo javni dolg, prava pot za države članice? Tudi Slovenija je med državami, ki zahtevajo nacionalno odstopno klavzulo. Je to prava pot?

Jasno je, da se moramo v Evropi osredotočiti na obrambo in seveda vlagati več, kot smo vlagali v preteklosti. To je zelo jasna prednostna naloga, na primer, za našo vlado v Estoniji. Zato pričakujemo, da bodo naši izdatki za obrambo v naslednjem letu in v bližnji prihodnosti presegli pet odstotkov. Če me vprašate, kako to financirati, potem mislim, da je tudi razumljivo, da tega ni mogoče v celoti financirati z dodatnimi davčnimi prihodki ali drugimi takojšnjimi prihodki vlade, zato je nekaj dodatnega zadolževanja neizogibnega. Če pogledamo dolgoročnejšo sliko, mislim, da tudi, če bomo dobili sredstva za obrambo, ki so nekoliko nižja od tistih, ki jih pričakujemo v prihodnjih nekaj letih, bodo vlade potrebovale tudi nekatere bolj trajne vire financiranja. To bi lahko pomenilo dodatne davčne prihodke ali pa morda zmanjšanje nekaterih drugih javnih izdatkov. S tem se spopada moja vlada spopada in verjetno tudi druge. 

Kako pomembna je politična neodvisnost centralnih bank? V ZDA opažamo vse večji pritisk Donalda Trumpa na Jeroma Powlla, v Sloveniji se soočamo z lastnimi težavami. Slovenija že skoraj devet mesecev nima guvernerja s polnim mandatom.

Dokazano je, da je politična neodvisnost centralne banke ključnega pomena, da bi naša centralna banka res lahko zagotavljala cenovno stabilnost in ohranili inflacijo na tako nizki ravni, kot je potrebno in kot jo pričakuje splošna javnost, da naj bi bila. To je nekaj, kar moramo, če je potrebno, ponavljati znova in znova. In mislim, da je zgodovina to pokazala, da je to najboljša pot monetarne politike in uravnavanja inflacije.