Zgodbe tedna: Poslovanje blue chipov, kriptoposojila, junijske dražbe

Prvo četrtletje je za nami, slovenski blue chipi, to so (po abecednem vrstnem redu) Cinkarna Celje, Krka, Luka Koper, NLB, Petrol, Sava Re, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav, so objavili rezultate o poslovanju v prvih treh mesecih leta, ki so kljub krčenju slovenskega gospodarstva za nekatere v primerjavi z lani odlični. Kako uspešne pa so družbe prve kotacije, če dosežene rezultate primerjamo s cilji za leto 2025? 

Pod drobnogled smo vzeli napovedi o prihodkih (ali obsegu poslovanja) in čistem dobičku vseh osmih prvokotacijskih družb, pravzaprav skupin, če skupina obstaja, in preverili, kakšen delež zajemajo v ciljnih tako prihodkih kot dobičku za letos. Če bi bile razmere idealne (pa niso), bi v vsakem četrtletju družbe oziroma skupine ustvarile četrtino napovedane številke.

Poglejmo najprej prihodke od januarja do marca letos.

Potrebujete denar in imate kriptovalute? Vam bo banka dala posojilo?

V času bikovskega trga na kriptotrgu se je lahko posameznikom, ki imajo v lasti kriptovalute, osebno premoženje močno povečalo. Ali lahko tisti, ki potrebujejo denar in ne želijo prodati svojega kriptopremoženja, tega zastavijo za posojilo na banki?

Pri slovenskih bankah smo preverili, ali je pri njih mogoče najeti posojilo, ki bi ga zavarovali z zastavo kripopremoženja. Banka Slovenije: "Pri takšnem zavarovanju je zlasti vprašljiva primerna gotovost glede višine poplačila, saj bi morala biti vrednost zavarovanja dalj časa dovolj stabilna, da to zagotavlja."

Iz odgovorov, ki smo jih prejeli od bank, je sklepati, da to ni mogoče.

Tether zapušča Evropo, stabilni kovanci v ZDA so vse bolj sprejeti

Ameriške banke Bank of America, Citigroup, JPMorgan Chase in Wells Fargo se pogovarjajo o skupni izdaji tako imenovanih stabilnih kriptokovancev. S tem bi se bolje zavarovale pred konkurenco, ki ji gre na roko prijaznejše regulativno okolje v ZDA, je poročal Wall Street Journal. V ameriškem kongresu je namreč v postopku sprejemanja zakonodaja (Genius Act in Stable Act), ki bo pripomogla k vsesplošni uveljavitvi kriptovalut in njihovih produktov.

"Za banke je smiselno, da sodelujejo pri produktih, ki bi lahko neposredno konkurirali njihovim plačilnim storitvam in depozitom. Prav tako je smiselno, da med seboj sodelujejo, da bi se posamično zaščitile pred tveganjem izgube ugleda, če bi se kovanci, ki jih izdajo, uporabljali za financiranje kriminala ali terorizma," piše Bloombergov kolumnist Paul J. Davies.

Velike ameriške banke želijo svoj del dobička, ki ga ustvarjajo izdajatelji stabilnih kovancev.

Kupci so se zagrebli za hišo v Ljubljani, ceno dvignili v nebo

Čeprav je dogajanje na nepremičninskem trgu - če sodimo po upadanju števila poslov - nekoliko zamrlo, pa tega ne moremo reči za cene nepremičnin, ki se dvigajo v nebo. Statistika pravi, da so se stanovanja lani podražila za desetino, hiše za devet odstotkov, stavbna zemljišča pa za 17 odstotkov, o tem pa pričajo tudi nove ocene vrednosti nepremičnin, ki jih je izračunala in nepremičninam pripisala Geodetska uprava RS (Gurs).

Kljub visokim cenam pa kupcev z globokimi denarnicami ne manjka. Namreč, po ocenah poznavalcev se pri nas le okoli 30 odstotkov nepremičnin kupi s pomočjo kredita. Ali so preostale res kupljene brez kredita ali so za nakup te nepremičnine obremenili drugo nepremičnino (starši lahko denimo obremenijo svojo nepremičnino), podatka nimamo. Pa so takšne ocene realne?

Nepremičnine v Ljubljani, ki bodo naprodaj na junijskih dražbah

Na junijskih dražbah bo naprodaj več zanimivih nepremičnin. Pripravili smo njihov pregled v Ljubljani in okolici. Spletni dražbi dveh stanovanj bosta v začetku junija, rok za plačilo varščine pa v ponedeljek, 2. junija. Stanovanje v ljubljanskem Šentvidu se bo prodajalo za polovico ocenjene vrednosti. Dve hiši dvojčka na Brezovici prodaja občina Brezovica.

V stečajnem postopku bo naprodaj stanovanje v stanovanjsko-poslovnem kompleksu Situla. Stavbna zemljišča bodo na voljo v Dravljah ob severni obvoznici ter Črnučah. V Domžalah se boste lahko potegovali za poslovni prostor. Občina Mengeš prodaja dvosobno stanovanje za 115 tisoč evrov. Dve parkirni mesti v garaži bosta naprodaj v soseski na Savski cesti 23.

Kaj vse bo naprodaj junija?

Plače na Hrvaškem nižje kot v Sloveniji, a brezposelni prejemajo višje nadomestilo

Splošno velja prepričanje, da so delavci na Hrvaškem slabo zaščiteni in imajo malo pravic. Že desetletja se poskuša zagotoviti zaščita delavcev s pogostimi spremembami in dopolnitvami zakona o delu.

A v zadnjih letih so se razmere spremenile – zaradi velikega upada brezposelnosti in pomanjkanja delovne sile. Pogajalska moč je zdaj na strani delavcev, ne delodajalcev, kar delavske pravice varuje veliko bolj učinkovito kot zakon o delu. Pomembno vlogo ima tudi država – predvsem s tem, da zaposlenim zagotavlja 'varnostno mrežo'. Ključni način za dosego tega cilja je dovolj visoko denarno nadomestilo za brezposelnost, ki v primeru izgube službe zmanjša strah pred odpovedjo in omogoči dovolj časa za iskanje nove zaposlitve, skladne s kvalifikacijami, brez časovnega oziroma finančnega pritiska.

Velika razprava v Sloveniji o zvišanju nadomestila za brezposelnost – prvič po 13 letih.

despositphotos

 

Nvidia po objavi rezultatov: Optimizem na trgih kljub izzivom na Kitajskem

V sredo je Nvidia objavila težko pričakovane rezultate. Podjetje je v prvem četrtletju fiskalnega leta 2025 doseglo prihodke v vrednosti 44,1 milijarde dolarjev, kar je 69 odstotkov več kot v istem obdobju lani, in preseglo pričakovanja analitikov, so pisali na portalu Bloomberg. Prihodki iz segmenta podatkovnih centrov so bili nekoliko pod pričakovanji analitikov in so znašali 39,1 milijarde dolarjev, v primerjavi z ocenjenimi 39,2 milijarde dolarjev in 22,5 milijarde dolarjev v istem obdobju lani.

Podjetje je obenem opozorilo na osemmilijardni izpad prihodkov v drugem četrtletju, povezan z ameriškimi izvoznimi omejitvami za Kitajsko. V nedavnem intervjuju je izvršni direktor Nvidie Jensen Huang dejal, da je podjetje zaradi teh omejitev skupno izgubilo 15 milijard dolarjev prihodkov, so poudarili na Yahoo Finance. 

Nvidia se umika iz Kitajske, a krepi vez z Ameriko – proizvodnja se seli v Houston in Fort Worth.

Vojna obvezniških prestolov: Ali prodaj Ameriko pomeni kupi Kitajsko?

Konec minulega tedna so v predstavniškem domu ameriškega kongresa potrdili obsežen paket fiskalne zakonodaje, ki so ga na zahtevo predsednika Donalda Trumpa uradno poimenovali "veliki, čudoviti zakon". Vsekakor je šlo za veliko stvar. Glasovanje je bilo tesno, v zakon so republikanci pet pred dvanajsto vrnili nekaj pomembnih amandmajev za pomiritev fiskalnih jastrebov, potrjen je bil z enim glasom razlike, vmes pa je razdelil republikance, ki jim je Trump še pred glasovanjem zabičal neomajno lojalnost. Glede na to in pa dejstvo, da prinaša davčne olajšave in klesti socialne izdatke, ne gre oporekati Trumpovi napovedi, češ da gre za "verjetno najpomembnejši zakonodajni akt v zgodovini naše države".

"V Ameriki je končno spet jutro," je po sprejetju dejal predsednik predstavniškega doma Mike Johnson, a vprašanje, ki si ga postavljajo akterji na globalnih finančnih trgih, je, kakšno. Natančneje, ali je Trump z njim namesto krepitve dominantne vloge ZDA v globalnem finančnem sistemu glasnik zore njenega zatona, ki na drugi strani krepi pozicijo osrednje geopolitične tekmice Kitajske?

Politolog Tomaž Deželan: 'Kitajski ugled je bil načet, a Trump ji daje priložnost, da ga opere'.

Azijska ofenziva: Njihovi avtomobili preplavljajo Slovenijo, a kako uspešni so?

Medtem ko so vse glasnejše napovedi, da je Slovenija pri vrhu možnosti za širitev produkcijskih zmogljivosti kitajskih avtomobilskih znamk na ozemlju držav Evropske unije, se krepi tudi prisotnost azijskih znamk na slovenskem trgu. Te povečini zajemajo okoli odstotek trga, saj so lani skupaj prepričale okoli 1.400 Slovencev, toda načrti zastopnikov in trgovcev so vseeno ambiciozni.

V zadnjem času se je tako zvrstilo kar nekaj najav prihodov novih igralcev, pri čemer izstopata koncern BAIC kot šesti največjih avtomobilski konglomerat na Kitajskem in pa vietnamski koncern Vinfast. Prihajajo pa tudi številni drugi; samo letos naj bi iz Azije v Sloveniji prišlo vsaj osem novih znamk, glede na napovedi trgovcev, ki so v poganjanjih z daljnoazijskimi proizvajalci, pa bi se številka lahko povzpela vse do desetice ali še čez.

Samo maja prihod v Slovenijo napovedali Leapmotor, BAIC, Vinfast, Omoda in Jaecoo.

Bloomberg

 

Konkurenca se stopnjuje: Twingu bi štrene mešala še BYD in Yugo

Države jugovzhodne Evrope postajajo pomembne pri proizvodnji cenejših električnih avtomobilov. V novomeškem Revozu prilagajajo proizvodnjo za novega električnega twinga. Kot nam je v začetku leta v intervjuju povedal direktor Revozove tovarne Jože Bele, bodo prve prototipe twinga izdelali že maja in junija. Serijska proizvodnja pa bo stekla decembra.

Preostale zmogljivosti naj bi zapolnili tudi s proizvodnjo Nissanovega modela pixo. Tudi Dacia bo električni avtomobil, ki temelji na osnovi Renaultovega twinga, izdelovala v Revozu. Kot smo pisali, se že dalj časa neuradno napoveduje, da bo ob twingu na isti osnovi nastajal tudi kitajski malček. Po neuradnih informacijah bi lahko v Slovenji izdelovali Dongfengov model box. Ta je na slovenskem trgu na voljo od novembra, do konca aprila je našel slabih sto kupcev.

Vse več je cenovno dostopnejših električnih avtomobilov; razkrit tudi koncept novega yuga.

'Angleško govoreči Kitajec je 30 odstotkov dražji'

"60 odstotkov kitajskega BDP ustvarijo razmeroma majhna podjetja, ki imajo do sto zaposlenih. Veste, koliko ljudi dela v podjetju, ki je ustvarilo klepetalnik DeepSeek?" je retorično vprašal Uroš Lipušček, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Pekinga. Odgovor na vprašanje, ki bolj kot karkoli drugega kaže, kako malo Evropejci in posledično Slovenci vemo o Kitajski, je 70.

Poznavalec in spremljevalec kitajskega ekonomskega čudeža, ki je bil eden izmed govornikov na uvodnem panelu Kongresa slovensko-kitajskih priložnosti včeraj v središču Ljubljane, ve, o čem govori, ko pravi, da azijsko velikanko napak jemljemo kot orjaško in amorfno ekonomsko tvorbo poldruge milijarde ljudi, ki letno ustvari okoli 17,8 bilijona dolarjev. Na daljnem azijskem vzhodu je namreč, tako kot drugi sodelujoči v razpravi iz sveta podjetništva, preživel skoraj desetletje.

Kongres slovensko-kitajskih priložnosti.

Azijski obrat: JV Azija je glavno bojišče trgovinske vojne, a kdo zmaguje?

Ena izmed posledic, nemara celo najbolj ključna, Trumpove carinske vojne z vsem svetom je silovito naraščanje ekonomsko-političnih delnic držav jugovzhodne Azije. Gre namreč za skupino 10 držav, ki so v ekonomskem in političnem smislu povezane v Zvezo držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) in praviloma poskušajo loviti ravnotežje med ZDA in Kitajsko, ki že vrsto let krojita njihovo usodo. Na začetku tedna je v malezijski prestolnici potekalo 46. srečanje, ki ga v dinamičnih geopolitičnih razmerah številni opazovalci ocenjujejo kot najpomembnejšega doslej.

Posledice lahko čuti tudi Slovenija, ki predvsem na področju e-vozil postaja pomembno logistično izhodišče azijskih znamk, ki si prizadevajo vstopiti v evropski trg. V Luki Koper po besedah predsednice uprave Nevenke Kržan pretovarjajo že "okoli 20 različnih znamk z Daljnega vzhoda, tako iz Kitajske kot iz Vietnama, kjer sodelujemo s koncernom Vinfast". Ta je pred nedavnim vstopil tudi na slovenski trg.

Poznavalec Alexander Purton: Trgovinska vojna ZDA krepi vpliv Pekinga v regiji, napetosti vztrajajo.

Depositphotos

 

AI povozil prevajalce: Kadrovniki jim svetujejo prekvalifikacijo

"Mislim, da se jaz in moj poklic razhajava," je na LinkedInu ob emotikonu strtega srca objavila prevajalka Kathleen Ferny, ki se s prevajanjem preživlja že vse od poznih devetdesetih let.

Nikakor ne gre za to, da svojega poklica ne bi več imela rada, nadaljuje. "Po 27 letih prevajanja – vsega od poročil za revizije v zadnjem trenutku do paničnih predstavitev v PowerPointu – se mi še vedno zasvetijo oči, ko začnem novo nalogo." A v zadnjem času se je nekaj korenito spremenilo, pravi.

Primer Fernyjeve še zdaleč ni osamljen. 

Zakonodajne lekcije iz Avstrije: Ali Slovenija potrebuje svojo različico FlexCo?

V začetku leta 2024 je Avstrija v zakonodajo uvedla novo pravnoorganizacijsko obliko kapitalske družbe – Flexible Kapitalgesellschaft ali krajše FlexCo. Zasnovana je kot odgovor na potrebe inovativnih podjetij in vlagateljev tveganega kapitala. Namen? Spodbuditi poslovno okolje, ki omogoča hitrejšo rast in več prilagodljivosti – predvsem za zagonska podjetja.

FlexCo se umešča med klasično družbo z omejeno odgovornostjo (GmbH) in delniško družbo (AG). Zasnovan je kot hibrid, ki ponuja kombinacijo manjših kapitalskih zahtev, več svobode pri pogodbenem urejanju razmerij in instrumente, ki zaposlenim omogočajo udeležbo pri dobičku – brez vpliva na glasovalne pravice. 

Kaj to pomeni za prenovo zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1N) in prihodnost d. o. o. v Sloveniji?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar