Jože Bele, Revoz: 'Prvega e-twinga bomo izdelali že maja'

Z direktorjem naše edine avtomobilske tovarne Jožetom Beletom smo se pogovarjali tik pred objavo poslovnih rezultatov skupine Renault. Ta je pokazala, da je francoski koncern v izvrstni poslovni kondiciji. Prihodki skupine so zrasli na 56,2 milijarde evrov, dosežena je bila tudi rekordna raven čistega dobička v višini 7,6 odstotka, dobičkonosnost na račun marže iz poslovanja pa je zrasla za 7,6 odstotka, na 4,3 milijarde evrov. Revoz je po besedah direktorja tovarne lani presegel načrte proizvodnje, vendar se tako kot vsi evropski proizvajalci spopada z neizkoriščenimi proizvodnimi zmogljivostmi.  

Položaj naj bi se izboljšal z začetkom proizvodnje novega električnega twinga konec leta, na kar se v Novem mestu pospešeno pripravljajo. "Prvi prototip bomo izdelali maja ali junija, decembra pa bo stekla serijska proizvodnja," o novem izdelku, ki naj bi zagotovil prihodnost tovarne in Slovenijo znova postavil na avtomobilski zemljevid sveta, pravi Bele.

Kot je ob predstavitvi poslovanja povedal izvršni direktor koncerna – ta prihaja decembra na obisk v Revoz – Luca de Meo, bo obrat ob Krki poleg e-twinga v dobrem letu pripravljen še za proizvodnjo nove električne dacie na njegovi osnovi. To slovenski avtoindustriji v času nazadovanja prodaje e-vozil, kitajske konkurence in carinskih vojn daje upanje, da ostane nosilna industrijska panoga, Revozu pa, da njegov obstoj ne bo odvisen od samo enega modela.

Kakšno poslovno leto je za vami?

Bilo je uspešno, saj smo proizvodne cilje zaradi povečanega povpraševanja konec leta presegli za 10 odstotkov. Res pa je, da so prihodki ostali na približno enaki ravni kot leto pred tem, nam je pa uspelo povečati čisti poslovni izid. Če k temu dodam še podpis memoranduma v juliju, ki napoveduje prihod novega električnega twinga, je za nami uspešno leto.

Zaradi upadanja prodaje e-vozil in prihoda azijskih tekmecev se evropski proizvajalci spopadajo z zmanjšanim povpraševanjem, zaradi česar so proizvodne linije manj zasedene. Renault pri tem ni izjema, saj podatki kažejo, da imajo tovarne 60-odstotni izkoristek zmogljivosti. Kakšne so razmere v Revozu?

Trenutno zasedenost ni optimalna, saj delujemo le v eni izmeni, dnevno pa izdelamo 270 avtomobilov. Z vidika učinkovitosti to ni najbolje, a smo vseeno ostali konkurenčni. Z različnimi ukrepi smo prilagodili delovanje razmeram, s čimer smo zadržali razmeroma visoko raven stroškovne učinkovitosti.  

Kakšna bo letos proizvodnja?

Letos bomo proizvedli okoli 15 do 20 odstotkov manj vozil kot v letu 2024. A poudaril bi, da je to deloma posledica tega, da smo sredi prilagoditvenega cikla za zagon proizvodnje novega twinga. Dejstvo je, da imamo v Revozu zmogljivosti za proizvodnjo dodatnih novih modelov, kot je dacia ali katerikoli drug avtomobil.

Na račun prilagodljivih procesov proizvodnje smo v Revozu v zelo kratkem času sposobni uvesti tudi proizvodnjo katerega drugega modela.

Ali to vključuje tudi kitajske proizvajalce, ki si z vzpostavljanjem proizvodnih zmogljivosti v Evropski uniji prizadevajo vstopiti na zanje zelo pomemben in konkurenčen trg? Bi lahko v Revozu izdelovali avtomobile katere izmed kitajskih znamk?

V tovarni smo z vidika tehnike sposobni izdelovati tudi kitajske avtomobile. A v tem trenutku se mi to ne zdi realna možnost. Vseeno pozdravljam in podpiram pogovore med slovensko vlado in kitajskimi znamkami, saj menim, da je to velika priložnost za slovenske dobavitelje.

Res je, prav ti si po naših informacijah zelo prizadevajo vstopiti v njihove dobavne verige tako na Kitajskem kot tudi pri nas, če bi dejansko tudi prišlo do vzpostavljanja proizvodnje. Ne nazadnje so predstavniki slovenske vlade neuradno dejali, da je bil glas proti evropskim carinam na kitajske e-vozila taktičen in namenjen temu.

Menim, da se kitajski proizvajalci ne bodo veliko ozirali na politične odločitve naše vlade. V EU bodo prišli zaradi poslovnih razlogov in koristi.

Ko govoriva o novem twingu, je javno znano, da je bil ta razvit v sodelovanju z neimenovanim kitajskim proizvajalcem – katerim?

Skupina Renault je na Kitajskem ustanovila razvojno podjetje in tam sodeluje z različnimi proizvajalci.

Novi twingo bo prihodnje leto zapeljal v zelo konkurenčen nižji razred, kjer avtomobilski proizvajalci bijejo najbolj srdito cenovno vojno z majhnimi maržami. Vseeno je segment pomemben z vidika privabljanja cenovno občutljivih kupcev, ki ne potrebujejo velikih avtomobilov z daljšimi dosegi. Toda ko bo twingo zapeljal na trg, bo segment že zelo nasičen, zlasti s kitajskimi tekmeci, ki jim je težko konkurirati tako pri tehnologiji kot tudi ceni. Vas to skrbi?

Ne strinjam se z oceno, da so kitajske znamke leta ali desetletje pred evropsko konkurenco na področju tehnologije. Vem, da imajo nekaj prednosti, a po moji oceni te niso tako nedosegljive, kot se o tem poroča v medijih. Z vidika tehnike so res zelo močni pri razvoju baterijskih sklopov, medtem ko na drugih področjih ne opažam bistvenih razlik.

Bi pa omenil njihovo pomembno prednost – uspelo jim je občutno skrajšati čas od dizajna avtomobila do serijske proizvodnje oziroma time to market. Vseeno sem prepričan, da bomo tudi evropski proizvajalci to kmalu dosegli. To kažemo prav z novim twingom, katerega razvoj bo trajal le dve leti.

Kako potekajo priprave na proizvodnjo novega modela? Renault je lani napovedal, da za posodobitev svojih proizvodnih procesov namenja precejšnja sredstva, v tovarne pa bo uvedel tako imenovani digitalni univerzum ("metaverse"). S tem naj bi bila proizvodna linija digitalizirana in okrepljena z umetno inteligenco, s čimer bo skupina prihranila 320 milijonov evrov, dobavni čas pa skrajšala za 60 odstotkov. Se vam ta revolucija obeta s twingom?

Seveda, novi projekt ne prinaša v tovarno le novih delovnih mest, ampak tudi napredek, o katerem govorite. Ta zajema digitalizacijo in avtomatizacijo proizvodne linije ter umetno inteligenco. Tu je še trajnostna oziroma ekološka komponenta, saj stremimo k razogljičenju proizvodnje. Proizvodnja se bo na ta račun močno posodobila in dvignila na raven preostalih tovarn v skupini.

Bo novi twingo nastajal izključno v Revozu?

Da, zaradi predvidenih proizvodnih količin in z vidika investicij je to najbolj optimalno.

Kakšna je vrednost nove naložbe v proizvodnjo twinga?

O finančni konstrukciji projekta ne morem govoriti, saj gre za interno zadevo Renaulta.

Renault

 

Je ta največja doslej za Revoz?

Ne, v absolutnih številkah ne presega naložbe v proizvodno linijo v okviru projekta Edison, ko smo naredili novo karosernico in popolnoma prenovili montažno linijo za modela twingo in smart forfour. Toda poudaril bi, da nam te predhodne naložbe danes omogočajo, da z njimi znižamo stroške zagona novega projekta.

Oprema, ki smo jo vgradili takrat, je namreč zelo prilagodljiva in nam omogoča, da izdelujemo tri ali štiri podvozja s štirimi različnimi nadgradnjami. Zato nam ni treba na novo investirati v novo opremo za e-twinga, saj smo že takrat prešli na tako imenovane standardne linije za proizvodnjo. Prav te so naša pomembna prednost, ki nam je koristila pri zagotavljanju posla za novega twinga.

Pa vendar, država naj bi po nekih navedbah za to namenila okoli 30 milijonov evrov.

V juliju smo po enoletnih pogajanjih podpisali omenjeni memorandum in država se je zavezala za podporo temu projektu. Natančen znesek ob tem ni bil določen, na ministrstvo za gospodarstvo smo oddali prijavo za projekt in v prihodnjih mesecih pričakujemo tudi uradno pojasnilo z njihove strani.

Bo ob tem prisoten tudi izvršni direktor skupine Luca de Meo?

Ne, za zdaj še ne, ga pa v Revozu pričakujemo ob zagonu proizvodnje novega twinga, kar bo verjetno konec leta. V marcu ustavljamo proizvodnjo za štiri tedne, da postavimo novo opremo. Računamo, da bomo prvi prototipni avtomobil izdelali maja ali junija, začetek serijske proizvodnje pa je predviden decembra.

Novi twingo je pomemben projekt tako za Revoz kot tudi celotno skupino Renault. To je ne nazadnje dejal tudi de Meo. Da si je tovarna izven Francije zagotovila ključen in zahteven projekt za prihodnost celotne skupine, je presenečenje, me pa zanima, kako so potekala pogajanja. S čim sta Revoz in vlada prepričala Francoze?

Največja prednost naše tovarne so zaposleni z znanjem in izkušnjami, pomemben dejavnik pa je tudi konkurenčno poslovno okolje v Sloveniji. Vlada namreč spodbuja naložbe v raziskave in razvoj novih tehnologij, v razogljičenje, zeleni prehod, katerega del je trajnostna mobilnost. Vse to so bili dovolj močni argumenti, da smo si v Novem mestu zagotovili ta projekt.

Kakšno vlogo je odigralo dejstvo, da ima Slovenija v avtoindustriji razvejeno in zelo konkurenčno dobaviteljsko verigo, ki je tudi logistično blizu tovarne? Kdo so sodelujoči partnerji?

Vsekakor je tudi ta vidik odigral pomembno vlogo, saj so domači dobavitelji na visoki ravni. Tega, koliko in kateri so dobavitelji, ki bodo sodelovali pri projektu, pa v tem primeru še ne morem razkriti, saj v določenih primerih pogovori še potekajo. Vseeno bi rad poudaril, da smo v sklopu projekta v tovarno vključili velik del operacij, ki so jih do zdaj izvajali naši dobavitelji. Želimo si doseči višjo stopnjo samozadostnosti v smislu proizvodnje večjega deleža sestavnih delov v sami tovarni kot doslej.  

Praksa pri prejšnjih modelih, kot sta bila twingo in clio, je bila obratna, ampak glede na to, da so predvidene proizvodne količine e-twinga manjše, bomo te tudi tako poskušali zapolniti. Gre tudi za doseganje nižjih cen sestavnih delov in nižanje stroškov logistike ter skladiščenja. S tem nam bo uspelo doseči ciljno maloprodajno ceno avtomobila, ki je pod 20 tisoč evri.

Statistika kaže, da se Evropa deindustrializira. To je zlasti razvidno v Nemčiji, pojmu avtomobilske industrije v svetovnem merilu. Oboje pa velja tudi za Slovenijo, kjer avtoindustrija dosega 10 odstotkov BDP, hkrati pa se v njem zmanjšuje delež predelovalne industrije. Kako pomemben je v tem mozaiku Revoz, ki je edina avtomobilska tovarna pri nas?

Revoz je leta 2019 dosegal skoraj štiri odstotke BDP v Sloveniji, kar je ogromno. Bili smo tudi največji izvoznik, kar pa z manjšanjem proizvodnih količin ne velja več. Toda s proizvodnjo novega twinga in drugih modelov se odpirajo možnosti, da se v naslednjih letih znova približamo številkam izpred nekaj let, ko sta Revoz in z njim avtoindustrija prispevala pomemben delež h gospodarski rasti Slovenije.

Kakšne pa so predvidene letne proizvodne količine za e-twinga?

Točnih podatkov o proizvodnji za leto 2026 še nimamo, je pa dejstvo, da jih bomo prilagajali razmeram na trgu. Proizvodni proces je zastavljen tako, da bodo kvote odvisne od tega, kako dobro se bo novi avtomobil izkazal na trgu.

Se vam zdi odločitev, da prihodnost tovarne sloni na samo enem ali dveh modelih z električnim pogonom, tvegana?  

Lahko rečemo, da so določena tveganja. Strinjam se z oceno, da bi bilo z vidika upravljanja tveganj bolje izdelovati tako električne kot tudi modele s termičnimi motorji, pa vendar je začetek proizvodnje novega twinga priložnost, da sčasoma uvedemo tudi nove modele. A prav e-twingo je pogoj, da tovarna sploh obstaja še naprej.

Kaj pa ameriške carine na evropske avtomobile, vas te skrbijo? Sicer Renault na ameriškem trgu ni prisoten, pa vendar bo imela carinska vojna tudi širše posledice oziroma vpliv na globalno avtoindustrijo in trg.  

V tem trenutku težko komentiram poteze ameriške vlade, saj kot pravite, nismo neposredno vezani na trg ZDA. Za nas ta ukrep za zdaj ne prinaša bistvenih sprememb oziroma posledic.

Koliko bo na račun proizvodnje novega modela novih zaposlitev in kje jih boste iskali? Statistika trga dela v Sloveniji namreč kaže, da je zaposlenost rekordna in podjetja težko najdejo ustrezne kadre. Jih boste uvozili iz sosednjih držav?  

Letos bomo zaposlili od 250 do 300 novih kadrov, od tega od 30 do 40 strokovnjakov na različnih področjih. Zaposlene bomo iskali lokalno v naši okolici, ob pomanjkanju pa bomo kadre črpali tudi iz sosednjih držav.

Ko omenjate strokovnjake, me zanima, za kakšne profile gre, saj sta razvoj in proizvodnja e-avtomobila povsem drugačna kot pri klasičnih avtih. Gre za popolnoma drugačen izdelek, ki zahteva drugačne profile inženirjev.  

Tako je, zdaj potrebujemo zlasti strokovnjake s področja elektronike in informatike, bomo pa zaposlovali tudi klasične profile s področja predelovalne industrije, kot so mehaniki.

Kaj pa umetna inteligenca, v katerih segmentih in operacijah jo uporabljate?

Tehnologijo uporabljamo na izvajanju kontrolnih operacij. S kamerami in robotom smo zamenjali kontrolo, ki jo je pred tem izvajal operater. Kamero je z UI lažje in hitreje naučiti, da zazna nepravilnosti, saj zato ni potrebnih denimo tisoč ponovitev. Se pa ti postopki nadgrajujejo, saj veliko truda vlagamo v obdelavo podatkov in njihovo uporabo pri vsakodnevnem vodenju. Velike baze podatkov obdelujemo z umetno inteligenco tako, da jih prevedemo v koristne informacije za sprejemanje relevantnih odločitev. Prav to bomo v tem letu močno nadgradili, sicer pa modulov UI sami ne razvijamo v Revozu, ampak to poteka na ravni skupine.