Vojna obvezniških prestolov: Ali prodaj Ameriko pomeni kupi Kitajsko?

Konec minulega tedna so v predstavniškem domu ameriškega kongresa potrdili obsežen paket fiskalne zakonodaje, ki so ga na zahtevo predsednika Donalda Trumpa uradno poimenovali "veliki, čudoviti zakon". Vsekakor je šlo za veliko stvar. Glasovanje je bilo tesno, v zakon so republikanci pet pred dvanajsto vrnili nekaj pomembnih amandmajev za pomiritev fiskalnih jastrebov, potrjen je bil z enim glasom razlike, vmes pa je razdelil republikance, ki jim je Trump še pred glasovanjem zabičal neomajno lojalnost. Glede na to in pa dejstvo, da prinaša davčne olajšave in klesti socialne izdatke, ne gre oporekati Trumpovi napovedi, češ da gre za "verjetno najpomembnejši zakonodajni akt v zgodovini naše države".

"V Ameriki je končno spet jutro," je po sprejetju dejal predsednik predstavniškega doma Mike Johnson, a vprašanje, ki si ga postavljajo akterji na globalnih finančnih trgih, je, kakšno. Natančneje, ali je Trump z njim namesto krepitve dominantne vloge ZDA v globalnem finančnem sistemu glasnik zore njenega zatona, ki na drugi strani krepi pozicijo osrednje geopolitične tekmice Kitajske?

Zmota Trumpove stave

Ocena trgov, kaj prinaša novi zakon, ki ga mora potrditi še senat, je bila bliskovita. Pravzaprav so bili obrisi negativnega mnenja vidni že teden prej, ko je bonitetna hiša Moody's znižala oceno ameriškega dolga, zaradi česar je obvezniške in borzne trge zajel nov val nervoze. Rejtinška hiša je v razlagi zapisala napoved, da bo dolg države v desetih letih narasel s sedanjih približno 100 na 134 odstotkov obsega BDP.

Mlačen odziv delniških in obvezniških trgov je nakazoval, da ne gre za zakon, ki ga je kongresnikom še pred kratkim obljubljal Trump, češ da bo z njim ustavil spiralo nezadržnega zadolževanja države, ki trenutno znaša več kot 36 bilijonov dolarjev. "Japonci, ki so največji kreditodajalci, so na primer začeli Trumpu nasprotovati, saj nočejo kupovati ameriških dolžniških vrednostnih papirjev, kar pomeni, da se bodo stroški zadolževanja v ZDA povečali," vpliv na ameriške mednarodne upnike povzema ekonomist in predavatelj na ekonomski fakulteti Marko Jaklič.

Namesto tega so običajno fiskalno skrbni republikanci sprejeli zakon, ki bo po nekaterih ocenah k tej gori dolga dodal še 3,8 bilijona dolarjev. Takšno dodatno zadolževanje bi le še povečalo zaskrbljenost zaradi nevzdržne finančne poti Amerike, ki bo morala že brez tega letos refinancirati devet bilijonov dolarjev dolga, navaja Bloomberg. K temu pa je treba prišteti še od 1,8 do dveh bilijonov dolarjev primanjkljaja, kar je toliko, kolikor ZDA letno namenijo za obrambo.

Fiskalni zakon naj bi po negotovosti, ki jo je predsednik sprožil z 'osvoboditvijo' vzajemnih carin, navsezadnje pomiril ameriške mednarodne upnike na obvezniških trgih. Trump jih je po burni aprilski reakciji, ko so začeli skokovito naraščati pričakovani donosi na ameriški dolg, označil za 'bevskajoče', a obet naraščajočih dolga in deficita jih je kvečjemu razdražil. Trumpova ekonomska strategija America First je namreč s carinami poskušala izravnati trgovinski primanjkljaj, s tem pa posredno financirati tudi državni dolg. Toda že tako tvegana stava se je po burnem odzivu obvezniškega trga izjalovila, zato predsedniku ni ostalo drugega, kot da z zakonom poseže po dodatnem zadolževanju.

"Res je, da imajo ZDA velik trgovinski primanjkljaj z nekaterimi državami, ampak ta primanjkljaj tudi v veliki meri financirajo tuji vlagatelji iz držav, ki kupujejo ameriške obveznice," vzajemno zanko pojasnjuje ekonomist Matej Lahovnik. Pri tem ne gre pozabiti na dolar, ki je prav zato pomemben del mozaika ameriške finančne hegemonije: "ZDA imajo tudi velike koristi zaradi tega, ker je dolar svetovna valuta, zato so Trumpovi ukrepi na splošno ekonomsko škodljivi," dodaja predavatelj.     

 

Kaj lahko stori Fed?

Pričakovana donosnost 30-letnih državnih obveznic je minuli teden znova presegla pet odstotkov, upniki pa so v Trumpovo fiskalno politiko dodaten odmerek krute gospodarske realnosti vnesli z mlačnim zanimanjem za nakup 20-letnih obveznic tik pred srednimi glasovanjem. Tako kot v začetku aprila se je negativno odzval tudi Wall Street – delnice podjetij so v četrtek prekinile šestdnevni niz podražitev, poroča CNBC.

"Zaradi negotovosti ukrepov administracije ter dejanj, ki šibijo položaj ameriškega dolarja in obveznic, se povečuje terminska premija na obveznicah daljših ročnosti," je vpliv Trumpove fiskalne in trgovinske politike na obvezniške trge, ki kažejo vse večjo averzijo do ameriška dolga, povzel upravitelj premoženja pri Generali Investments Teo Ternovec. "Očitna neodzivnost na zmanjšanje proračunskega primanjkljaja seveda dodatno prispeva k negotovosti in povečanju terminske premije," pravi.   

Matej Mazi, namestnik direktorja Sektorja investicijskih skladov pri NLB Skladih, dodaja še monetarni vidik, ko pravi, da Trumpova ekonomska politika zaradi vpliva carin na inflacijo centralno banko Fed vodi v počasnejše zniževanje obrestne mere od prvotnih pričakovanj, kar vpliva na višje zahtevane stopnje donosnosti ameriških državnih obveznic.

 

Kupi Kitajsko?

Našteto vse bolj krepi naložbeno strategijo "prodaj Ameriko", pri čemer se postavlja vprašanje, ali to na drugi strani pomeni "kupi Kitajsko in druge vzpenjajoče se trge"? Investicijska banka Bank of America je pred dnevi ocenila, da se bikovski trend z ameriškega seli na vzpenjajoče se trge.

Indeks MSCI Emerging Markets, ki spremlja zastopanost velikih in srednje velikih podjetij v 24 državah, ki spadajo med rastoče trge, je od začetka leta pridobil 8,55 odstotka vrednosti. V tem času pa se je ameriški indeks S&P 500 okrepil le za odstotek, kažejo podatki Bloombergovega terminala.

In medtem je Peking na lestvici imetnikov ameriških obveznic z drugega mesta zdrsnil na tretje, saj se je vrednost ameriškega dolga v kitajskih rokah marca s predhodnih 784 milijard dolarjev zmanjšala na 765 milijard. Kitajski mediji, kot sta People's Daily ter South China Morning Post, so prav na dan glasovanja na Kapitolu poročali o treh zaporednih mesecih povečanih naložb v kitajski dolg. Tuji vlagatelji naj bi aprila kupili za 6,83 milijarde dolarjev kitajskih dolgoročnih obveznic. Ob tem je prvi zapisal, da vztrajno povečevanje kaže na vse večje zaupanje svetovnih vlagateljev v stabilnost in dolgoročno odpornost kitajskega gospodarstva.

Podatki Bloomberga kažejo, da se ne glede na to zahtevani donosi na kitajske 10-letne obveznice povečujejo. Od začetka maja so narasli z 1,63 na 1,7 odstotka, kar pa je še vedno manj od ameriških in japonskih. Za primerjavo: donosnost primerljivih ameriških obveznic se je v istem obdobju povečala s 4,16 na 4,53 odstotka, japonskih pa z 1,31 na 1,55.

Kitajska se že vse od uvedbe Trumpovih carin in njihovih kaotičnih posledic poskuša v mednarodnem okolju predstaviti kot zaupanja vredna naložbena alternativa. "Trump je Kitajcem ponudil priložnost, da globalno operejo svoj imidž," meni politolog in predavatelj s Fakultete za družbene vede Tomaž Deželan. "Zaostrovanje vidijo kot nekaj, kar jim omogoča krepitev sicer v zadnjih dveh desetletjih zelo načetega ugleda," širše razsežnosti trgovinske vojne povzema strokovnjak.

Toda kitajski kapitalski trgi in gospodarstvo, ki v zadnjih letih dosega okoli petodstotno rast, so daleč od stabilnih, transparentnih in predvidljivih. Peking je sicer s fiskalnimi in monetarnimi ukrepi v drugi polovici minulega leta nekoliko spodbodel rast BDP, veliko upov pa se polaga tudi v razvijanje tehnološke samozadostnosti na področju umetne inteligence, ki jo dosega uspeh modela DeepSeek. Toda strukturnih težav, med katerimi izstopajo nepremičninski trg, negativna demografska slika, brezposelnost mladih in šibak notranji trg ter odvisnost od izvoza, ne manjka. Predsednik Xi Jinping napovedim navkljub nikakor ni pripravljen deregulirati finančnega sektorja, ki ga razume kvečjemu za podpornega realnemu gospodarstvu. Prav tako je skrb vzbujajoč dolg lokalnih oblasti, ki obsega 1,5 bilijona dolarjev, kar je okoli sedem odstotkov BDP, ugotavlja Bloomberg.

Ternovec pritrjuje oceni, da je gospodarski položaj na Kitajskem vse prej kot rožnat, zato so ob strukturnih težavah in odsotnosti privlačnih investicij za vlagatelje zanimive tudi obveznice daljših ročnosti. To je po njegovem povzročilo upad tržnih donosnosti vzdolž celotne krivulje. Podobno opaža tudi Mazi, ki med razloge dodaja deflacijo, zaskrbljenost glede gospodarske rasti ter zmanjšanje povpraševanja kitajskih vlagateljev po tujih dolžniških papirjih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar