Kupci so se zagrebli za hišo v Ljubljani, ceno dvignili v nebo

Čeprav je dogajanje na nepremičninskem trgu - če sodimo po upadanju števila poslov - nekoliko zamrlo, pa tega ne moremo reči za cene nepremičnin, ki se dvigajo v nebo. Statistika pravi, da so se stanovanja lani podražila za desetino, hiše za devet odstotkov, stavbna zemljišča pa za 17 odstotkov, o tem pa pričajo tudi nove ocene vrednosti nepremičnin, ki jih je izračunala in nepremičninam pripisala Geodetska uprava RS (Gurs).

Kljub visokim cenam pa kupcev z globokimi denarnicami ne manjka. Namreč, po ocenah poznavalcev se pri nas le okoli 30 odstotkov nepremičnin kupi s pomočjo kredita. Ali so preostale res kupljene brez kredita ali so za nakup te nepremičnine obremenili drugo nepremičnino (starši lahko denimo obremenijo svojo nepremičnino), podatka nimamo. Pa so takšne ocene realne?

To smo poskušali preveriti na vrhovnem sodišču, ki upravlja informacijski sistem za podporo informatizirane zemljiške knjige. Prosili smo jih za podatke o nepremičninah, ki so letos spremenile lastnika in za katere je bila po prodaji vpisana hipoteka (ali plomba, ki bo hipoteka postala). Odgovorili so: "S podatki, ki vas zanimajo, na vrhovnem sodišču ne razpolagamo, saj evidence niso zastavljene tako, da bi omogočale pridobitev tovrstnih informacij."

Po koliko se prodajajo hiše?

Če se vrnemo na zgodbo o nepremičninah. Danes se bomo v širokem nepremičninskem segmentu osredotočili na stanovanjske hiše. Lani je po podatkih Gursa na ravni države srednja vrednost hiše znašala 165 tisoč evrov in je bila 17 odstotkov višja kot leto prej. Najpogosteje je šlo za leta 1973 zgrajeno hišo, veliko 161 kvadratnih metrov. To pomeni, da je bila povprečna vrednost kvadratnega metra nekaj več kot tisoč evrov.

Najdražje so se prodajale hiše v slovenski prestolnici Ljubljani. Srednja pogodbena cena prodanih stanovanjskih hiš s pripadajočim zemljiščem je znašla 405 tisoč evrov in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 25 tisoč evrov. To pomeni 6,6-odstotno zvišanje, kar je precej manj kot na ravni države. Povprečna (mediana) je bila velika 183 kvadratnih metrov (na 360 kvadratnih metrov velikem zemljišču), kar pomeni, da je povprečna vrednost na kvadratni meter 2.213 evrov.

Največjo rast cen stanovanjskih hiš je Gurs lani zabeležil v Murski Soboti in Postojni, kjer je rast znašala 16 odstotkov. Sledila so območja Posavja, Zasavja, južne okolice Maribora ter območje Posočja in Idrijskega, kjer je rast znašala 13 odstotkov, medtem ko je Novo mesto zabeležilo 11-odstotno rast, navajajo v letnem poročilu. Čeprav so se povečini cene zvišale, so beležili tudi padce. Na območju Krasa so se pocenile za tri odstotke, na alpskem turističnem območju (Kranjska Gora, Bled) za štiri. Največji padec Gurs zabeležili na območju slovenske Istre brez Obale, kjer je znašal osem odstotkov.

 

 

A omenjena statistika govori o preteklosti. Koliko so kupci danes pripravljeni odšteti za hišo v Ljubljani? Eden od indikatorjev so lahko tudi dražbe, na katerih je več kupcev in so javne - podatek o višini v tistem trenutku sklenjenega posla je lahko dostopen čisto vsem. 

Zato smo te dni spremljali dražbo samostojne hiše v predelu Ljubljane, imenovanem Dravlje. Hiša stoji zunaj avtocestnega obroča, ima hiter dostop do ljubljanske obvoznice, je v naselju hiš, infrastruktura, kot so trgovina, vrtec, šola (pa tudi cerkev in pokopališče), so prav tako v bližini.

Kupci ceno hiše dvignili za 48 odstotkov

Sodna cenilka je 262 kvadratnih metrov veliko hišo, zgrajeno leta 1950, ki stoji na dveh parcelah, skupaj velikih okoli 560 kvadratnih metrov, ocenila na 286.050 evrov. Vrednost je bila izračunana na 22. november 2022, kar pomeni, da je bilo na dražbi ob zadostnem zanimanju kupcev pričakovati skok cene.

Cenilno poročilo

 

Gurs je z novimi posplošenimi vrednostmi, ki veljajo na 1. januar 2025, hiši določil vrednost 324.414 evrov - obe parceli skupaj okoli 112 tisoč evrov. Kaj je rekel trg? Pogoj za sodelovanje na dražbi - vplačilo varščine -, je izpolnilo osem subjektov, vloženih je bilo tudi pet zahtev za ogled.

Dražba se je začela ob 10. uri in naj bi trajala pol ure. A tik pred iztekom časa za draženje, so potencialni kupci večkrat podali ponudbo, zaradi česar se je dražba nenehno podaljševala, na koncu pa se ob 10.52 zaključila. V "rednem" delu so kupci ceno postopoma dvigovali (najmanjši zahtevan korak draženja je bil tisoč evrov) do 338 tisoč evrov, v končnici, to je po 11 podaljšanih, pa je trg odločil, da je nepremičnina vredna nič več in nič manj kot 423 tisoč evrov. Kupec, ki je bil pripravljen plačati največ, je dražil kar 17-krat.

Vsekakor, če se udeležite dražbe, previdno, da vas ne zanesejo čustva. To vas namreč lahko drago stane.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar