'Angleško govoreči Kitajec je 30 odstotkov dražji'

"60 odstotkov kitajskega BDP ustvarijo razmeroma majhna podjetja, ki imajo do sto zaposlenih. Veste, koliko ljudi dela v podjetju, ki je ustvarilo klepetalnik DeepSeek?" je retorično vprašal Uroš Lipušček, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Pekinga. Odgovor na vprašanje, ki bolj kot karkoli drugega kaže, kako malo Evropejci in posledično Slovenci vemo o Kitajski, je 70.

Poznavalec in spremljevalec kitajskega ekonomskega čudeža, ki je bil eden izmed govornikov na uvodnem panelu Kongresa slovensko-kitajskih priložnosti včeraj v središču Ljubljane, ve, o čem govori, ko pravi, da azijsko velikanko napak jemljemo kot orjaško in amorfno ekonomsko tvorbo poldruge milijarde ljudi, ki letno ustvari okoli 17,8 bilijona dolarjev. Na daljnem azijskem vzhodu je namreč, tako kot drugi sodelujoči v razpravi iz sveta podjetništva, preživel skoraj desetletje.

V tem času je Kitajska doživela izjemen preboj na področju tehnološkega razvoja, s katerim je zgradila mogočno gospodarstvo in zamenjala ekonomski model, utemeljen na poceni in neizobraženi delovni sili, ki šiva majice in čevlje in jih pošilja na zahodne trge.

"Na Kitajskem sem preživel 20 let, in ko se je država pridružila Svetovni trgovinski organizaciji, so se riževa polja čez noč spremenila v stolpnice in tovarne," je svoje videnje gospodarske liberalizacije, znane tudi kot obdobje "reform in odpiranja svetu", ki jih je konec 20. stoletja sprožil predsednik Deng Xiaoping, povzel Anzej Lemut, sin Draga Lemuta, ki je kot prvi Slovenec odprl podjetje na Kitajskem.

Guanxi ali veze in poznanstva po kitajsko

Sinoslo Technology izdeluje elektromehanske izdelke, nastalo pa je kot plod sodelovanja treh različnih družb, med njimi tudi Iskre. "Imeti morate izjemno dobre stike na lokalni ravni, jezik je vsekakor prednost, pa ne samo zaradi sporazumevanja, ampak tudi cene delovne sile," pojasni o posebnostih poslovanja na Kitajskem, saj je delavec, ki govori angleško, tudi do 30 odstotkov dražji, pravi.

Podjetnik, ki si je tam ustvaril družino, pa omenja še eno posebnost poslovanja v državi, ki po njegovem ponuja neizmerne priložnosti – osebni stik. "Guanxi, kar bi pri nas opisali kot veze in poznanstva, ima izjemen pomen in sam nikoli nisem sklenil posla na daljavo, ne da bi se prej osebno srečal s partnerjem," pojasnjuje poslovnež, ki pravi, da je najvišja raven zaupanja, ki se vzpostavi postopoma, ko te poslovni partner predstavi družinskim članom.

Foto: Aleš Kovačič Blaž Štefe ustanovitelj in direktor Euro-Sino avtomobilskega združenja ESAA.

Kitajska vlada: Slovenija partner pri vstopu na trge EU 

Namestnik kitajskega veleposlanika v Sloveniji Zhao Binghui je že v uvodu poudaril, da slovensko-kitajske odnose zaznamujejo močne gospodarske in kulturne vezi, ki se kažejo v skokovitem naraščaju dvostranske trgovine. Blagovna menjava je bila še leta 2015 vredna slabo milijardo evrov, danes pa je presegla sedem milijard. Medtem ko se nemška podjetja zaradi restriktivne davčne politike oddaljujejo od naložb v slovensko gospodarstvo, Kitajska nima teh skrbi. "Hisense je naše najuspešnejše podjetje pri vas, a kitajska podjetja se zanimajo za naložbe v visoko tehnologijo, turizem, logistiko in avtoindustrijo," je napovedal predstavnik kitajske vlade.

O geoekonomskih namerah Pekinga v EU je dejal, da Slovenijo vidi kot pomembno partnerico pri krepitvi trgovinski vezi s srednjo in vzhodno Evropo. Kitajska je v namen krepitve turističnega obiska, mednarodnega ugleda in poslovnih vezi za slovenske državljane sprostila vizumske zahteve, je dejal in poudaril, da je njegova država gospodarsko še vedno zavezana strategiji visokotehnološkega razvoja (high quality production forces).

Štefe: Slovenski podjetniki na Kitajsko povezani

Eden od organizatorjev dogodka, čigar namen je bil seznaniti domače podjetnike z izkušnjami, priložnostmi in izzivi poslovanja na Kitajskem, Blaž Štefe, ki je tudi ustanovitelj in direktor Euro-Sino avtomobilskega združenja ESAA, je za Bloomberg Adria povedal, da je zanimanje slovenskih podjetij za posle na azijskem vzhodu vse večje.

"Na Kitajskem sem v avtoindustriji preživel osem let, saj smo tam z Elaphejem ustanovili skupno družbo (joint venture)," pravi o svoji izkušnji. Za ponazoritev priložnosti, pa tudi izziva, ki ga pomeni velikanski kitajski trg za domače družbe, navede primer največjega proizvajalca e-vozil na svetu, kitajskega BYD: "Prihodki BYD so primerljivi z BDP Slovenije, zato se lahko tja prebijemo samo, če nastopimo skupaj."

Najboljši diplomati

Večina tam prisotnih poslovnežev in stanovskih organizacij pri velikih naložbah in projektih poudarja pomen dobrih odnosov na državni ravni, pri čemer na delo trenutne gospodarske diplomacije nimajo pripomb.

"Pomembno je, da se poslovnih in gospodarskih dogodkov udeležujejo tudi politiki, in Slovenija je tu dejavna, ker gresta na Kitajskem posel in politika z roko v roki," je o pomenu obiska delegacije v okviru ministrstva za gospodarstvo na razstavi v Ningboju, kjer je bila Slovenija častni gost, dejal Žiga Vavpotič, predsednik slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije. "Opažam, da tja v zadnjem času pošiljamo najboljše diplomate, kar zame pomeni, da se Slovenija usmerja na kitajski trg," je pohvalil delo Mladike.

Vangeli: Evropejce lahko omehča le trgovina

EU in z njo Slovenija sta na račun trgovinske vojne ameriškega predsednika Donalda Trumpa na prelomnici, saj se je treba odločiti, ali se bo slabitev transatlanticizma nadomestila z obratom k Aziji oziroma Kitajski. Čeprav vodstvena nomenklatura evropske komisije na čelu s predsednico Ursulo von der Leyen in visoko predstavnico za zunanje zadeve Kajo Kallas, ki sta po oceni poznavalke sino-evropskih odnosov Zorane Baković "kitajska jastreba", nazorsko nikakor ni naklonjena krepitvi politično-ekonomskih vezi s Kitajsko, jih v to utegne prisiliti prav ekonomska realnost.

Je torej Kitajska za EU lahko nova Amerika? "Težko je reči, saj je veliko odvisno od tega, kakšen pogled v EU bo prevladal," je za Bloomberg Adria ocenil predavatelj geopolitike na ekonomski fakulteti v Ljubljani Anastas Vangeli, ki se je konference udeležil kot gost, a smo ga kot strokovnjaka in pogostega komentatorja za naš medij povprašali za mnenje.

"Če bo prevladal gospodarsko-finančni pragmatizem, potem bomo videli otoplitev odnosov, v primeru prevlade nazora, kakršnega gojijo zlasti evropske baltske države, ki Rusijo in Kitajsko mečejo v en koš, pa ne," razlaga poznavalec.

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Avtomobilizem: Evropi zgodovina, Kitajski prihodnost

Sodelujoči na panelu o potencialu in razvoju kitajske avtomobilske industrije ter raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez je napredek z vidika avtomobilske industrije slikovito povzel, češ če proučuješ ZDA in EU na eni strani in ignoriraš Kitajsko na drugi, se ukvarjaš z zgodovino.

Morda je prav avtoindustrija tista, ki se v EU najbolj zaveda tako napredka kot tudi možnosti naraščajoče kitajske ekonomske moči. Kitajski trg obsega 30 milijonov vozil, s čimer država pomeni tretjino globalne prodaje vozil; pred štirimi leti jih je izvozila milijon, lani pa že pet, dodaja Štefe, ki je sodeloval s številnimi kitajskimi proizvajalci in dobavitelji.

Izziv za slovenske avtodobavitelje, ki imajo to prednost, da so inovativni in prilagodljivi, na tamkajšnjem trgu je izrazit razvoj novih modelov in tehnologij. "Od začetka leta do avgusta bodo kitajske znamke predstavile več kot 120 novih modelov, na trgu EU pa jih bodo domače manj kot 30," pravi Štefe, ki pravi, da bodo Kitajci razvoj novih vozil kmalu zmanjšali na osem mesecev, medtem ko zahodne znamke potrebujejo skoraj šest let.

Kako zelo se je porušilo razmerje moči, ponazori z anekdoto: "Ko sem se preselil na Kitajsko, me je kolega avtomobilski zanesenjak prosil: Povej mi vse, kar veš o evropskih avtomobilih. Danes mi pravi: Povej mi vse o kitajskih avtomobilih, evropski me ne zanimajo."

"Če ni na papirju, ni dogovora"

Kljub priložnostim, za katere Lemut pravi, da so neizmerne, saj samo v delti reke Jangce v trikotniku Šanghaj, Hangdžov in Ningbo živi dobrih 120 milijonov ljudi, ki imajo vedno nove ideje, in kjer se stalno nekaj dogaja, so tudi izzivi. Poleg dinamičnega razvoja, ki zahteva odzivnost in prilagajanje, omeni zakonodajo.

"Ta je nacionalno poenotena, vendar se na lokalni ravni zelo različno izvaja," pravi, hkrati pa omeni še pomembno patentno zaščito pred krajo intelektualne lastnine na Kitajskem. "Veliko je očitkov na račun kopiranja, a Kitajci se zelo bojijo uradnih dokumentov od vlade, med njimi so tudi patentni dokumenti," svetuje podjetnikom, ki se podajajo na vzhod.

Nenad Petrovčič iz podjetja Wanox, ki se ukvarja z izdelavo plastičnih izdelkov, je tam preživel 16 let in podjetnikom svetuje previdnost pri dogovarjanju: "Če ni na papirju, ni dogovora." Ko gradite tovarno, je najpomembnejša lokacija, pravi, tako zaradi proizvodnje in logistike kot tudi infrastrukture in lokalnega bazena kadrov. Za konec pa postreže še s primerjavo birokratskih aparatov med državama. Tam imajo tako imenovane 'one stop' urade, kjer ti povedo, kaj potrebujejo za rešitev tvojega problema, in ko prineseš dokumente, ti rečejo, da bo v petih dneh urejeno, pravi. "In tudi je!" sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar