Golob bi poleg Revoza in Magne kitajska vozila izdeloval še v tretji tovarni

"Veliko lahko povem, ker vse vem," nam je na vprašanje, ali ima informacije o tem, ali potekajo pogovori med Slovenijo in kitajskimi avtomobilskimi družbami, ki se zanimajo za postavitev produkcijskih zmogljivosti v naši državi, in na kateri točki so, odgovoril direktor podjetja Plan-net Avto Marko Femc.

"Revoz in Magna sta v zagonu, išče pa se še nova, tretja lokacija za greenfield investicijo v vzpostavitev proizvodnje," je za Bloomberg Adria povedal novi uradni zastopnik za vozila kitajskega koncerna BAIC, ki v svoj prodajni nabor ambiciozno nabira vse več daljnoazijskih proizvajalcev. Njihov cilj je v Slovenijo pripeljati vsaj pet največjih znamk, med temi pa se katera tudi pogovarja s slovensko vlado za postavitev proizvodnje na domačih tleh, je povedal direktor. Za katera imena konkretno gre, ni želel komentirati, saj so med njimi tudi "nekateri naši tekmeci".

Na torkovem dogodku na obrobju Ljubljane so bili, tako kot že decembra ob predstavitvi znamke Dongfeng, prisotni tudi predstavniki kitajskega veleposlaništva v Ljubljani. Uradniki kitajske vlade, pristojni za ekonomske odnose, uradno niso ne zanikali ne potrdili navedb o tipu naložb v slovensko avtoindustrijo; so pa potrdili, da je zanimanje veliko, da so pogovori za lokaciji Revoz in Magna v teku in v naprednih fazah. Poudarili so pomen strateške lege države, dobro povezljivost s Kitajsko prek Luke Koper, kopenske transportne poti v jugovzhodno Evropo in na političnem področju slovenski glas proti uvedbi povišanih evropskih carin na uvoz kitajskih e-vozil oktobra lani.

Se Dacii in Nissanu v Revozu pridružuje kitajska znamka?

Pri novomeškem Revozu, ki je v lasti francoskega Renaulta, se že dalj časa neuradno napoveduje, da bo ob boku električnemu twingu na isti osnovi nastajal tudi sorodni kitajski kompaktnež.

Neuradno se omenja sodelovanje z znamko Geely, s katero Renault sicer sodeluje na področju razvoja termičnih motorjev (projekt Horse). A po drugi strani je res, da je bil e-twingo, ki naj bi tako cenovno kot tudi tehnološko šel v korak s kitajsko konkurenco na evropskem trgu (njegova cena naj bi bila pod 20 tisoč evri), razvit v sodelovanju z nekim drugim neimenovanim kitajskim partnerjem.

V novomeški tovarni sicer zadeve uradno ne komentirajo. Direktor Jože Bele je v nedavnem intervjuju za naš medij dejal, da so v Novem mestu sposobni izdelati tudi e-avtomobile katere od kitajskih znamk. "Pozdravljam in podpiram pogovore med slovensko vlado in kitajskimi znamkami, saj menim, da je to velika priložnost za slovenske dobavitelje," je povedal, pri tem pa ni navedel podrobnosti omenjenih pogovorov. Neuradno smo izvedeli, da potekajo pogovori o vzpostavljanju proizvodnje mestnega električnega modela box znamke Dongfeng v Revozu ali Magni.

Znano je sicer, da bosta poleg twinga v tovarni, ki se zaradi slabljenja prodaje na evropskih trgih spopada z nezapolnjenimi zmogljivostmi, nastajala tudi sorodna modela partnerskega Nissana in hčerinske Dacie. Direktor GA Adriatic Petar Nevistić, ki v Sloveniji zastopa znamki Renault in Facia, je v pogovoru za Bloomberg Adria napovedal prihod nove kompaktne dacie iz Revoza. "Kmalu nas čaka objava novice o novi mali dacii, ki bo povsem električna. Gre za lokalno zgodbo o sodelovanju med Renaultom in Dacio v regiji," je napovedal.  

Spruk: Vlada naj avtoindustrijo okrepi z inovacijami

Ambicije slovenske vlade na področju privabljanja tujih investitorjev so jasne. To potrjuje tudi slovenski glas proti uvedbi povišanih carin na uvoz kitajskih e-vozil, saj se je naša država na glasovanju v začetku oktobra, skupaj z Nemčijo in še tremi drugimi državami EU, opredelila proti uvedbi. Vlada uradno razlogov za takšno odločitev ni pojasnjevala, na pristojnem ministrstvu za gospodarstvo (MGTŠ) pa so nam takrat odgovorili le, da bodo pri glasovanju upoštevali interese slovenske industrije.

Ne nazadnje so predstavniki pristojnega ministrstva za Bloomberg Adria že konec leta dejali, da se zaradi uvedbe carin Kitajci resno zanimajo za vzpostavitev proizvodnje na tleh katere izmed članic EU, s čimer bi se izognili negativnim učinkom carinske vojne. Slovenski uradniki so nam potrdili, da si Slovenija želi biti v tej igri. Pri tem so poudarili, da namera ni samo proizvodnja, ampak tudi razvojno-raziskovalni centri, saj je to priložnost, da stopimo segment višje na lestvici dodane vrednosti.

S tem se strinja tudi ekonomist in predavatelj z Ekonomske fakultete Rok Spruk. "Slovenija ima absolutno potencial za razvoj delovnih mest v avtoindustriji, vendar s poudarkom na preusmeritvi v najvišji del ponudbene verige, to pa so inovacije," meni, saj je pozitiven vidik, da imamo izrazito dobro izobraženo delovno silo. Razvoj namesto same produkcije bi domačim dobaviteljem zagotovil, da bi tehnologijo dobavljali tujim partnerjem, Slovenija pa bi postala source out destinacija, ki izvaža tehnologijo in napredne produkte, ocenjuje ekonomist.

 

Dobavitelji pripravljeni, država bi primaknila 10 odstotkov

Finančni direktor domačega Elapheja Matej Biček je za Bloomberg Adria potrdil, da na ravni države potekajo pogovori s kitajskimi znamkami za vzpostavitev proizvodnje. "Vemo, da tu že iščejo proizvodne lokacije," je dejal in ob tem dodal, da družba v sodelovanju z MGTŠ in avtomobilskim grozdom ACS aktivno sodeluje pri privabljanju kitajskih proizvajalcev v Slovenijo. "Po moji oceni je zelo verjetno, da se bo kateri izmed kitajskih proizvajalcev odločil za proizvodnjo v Sloveniji, tako kot se je BYD odločil za Madžarsko," je še povedal.

Za kako obsežne naložbe gre, ni jasno, prav tako ne, kolikšna bi bila soudeležba države. Običajna praksa pri tovrstnih projektih v avtoindustriji je med 10 in 20 odstotki celotne investicije, prav ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik. "Države, ki želijo zadržati ali privabiti takšne naložbe v avtomobilski panogi, morajo običajno prispevati med 10 in 20 odstotki vrednosti naložbe, že v vladi leta 2004, ko sem bil minister za gospodarstvo, smo sofinancirali naložbo v twinga, pri čemer je bil znesek subvencije okoli 10 odstotkov vrednosti celotne investicije," je povedal ekonomist.  

STA Ekonomist Rok Spruk

Vlada ne komentira

Premier Robert Golob je ta teden v parlamentu napovedal večstomilijonsko tujo investicijo v Sloveniji, pri tem pa spomnil tudi na Renaultovo naložbo v Revoz. "V mesecu ali dveh boste dobili novo dobro novico o tem, večstomilijonsko novo investicijo v Sloveniji," je napovedal, ob tem pa ni jasno, ali je imel v mislih tudi kitajske namere na področju avtoindustrije.

Vprašanje smo naslovili na MGTŠ in kabinet premiera. Ministrstvo je zapisalo, da poslovnih odločitev podjetij in potencialnih investicij ne komentirajo. "V primeru, da je določena investicija podprta s strani vlade in MGTŠ, bomo javnost o tem ustrezno obvestili," so zapisali glede navedb, da so kitajske naložbe v avtoindustrijo v sklepnih fazah. Iz kabineta predsednika vlade pojasnil nismo prejeli.

Tako Femc kot tudi predstavniki kitajske vlade namreč pri dobrih obetih za sklenitev poslov, s katerimi bi Slovenija z dvema ali celo tremi proizvodnimi obrati (poleg Revoza) na zemljevidu evropske avtoindustrije obveljala za omembe vredno silo, izpostavljajo dejavnost vlade oziroma slovenske gospodarske diplomacije.

"Slovenija politično dela velika korake, zato da se Kitajska počuti dobrodošla. Če so odnosi na ravni države, se to prenaša na raven gospodarstva, saj Kitajci cenijo dobre politične povezave na najvišji ravni," je povedal Femc in dodal, da si je država prav z glasovanjem o carinah pridobila zaupanje Pekinga. Femc, ki je tudi podpredsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije, dodaja, da bo avtoindustrija pri vrhu tem večje gospodarske delegacije, ki se na Kitajsko odpravlja v začetku novembra in katere del je tudi sam. 

 

Strateška vloga Luke Koper

Ključno vlogo pri zagotavljanju kitajskih investicij v slovensko predelovalno industrijo bo, kot kažejo izjave glavnih akterjev, odigrala Luka Koper. Ta je za kitajske družbe z evropskimi ambicijami že tako pomembna vstopna točka za srednjo in jugovzhodno Evropo, kar je v pogovoru za Bloomberg Adria pojasnil tudi zdaj že nekdanji kitajski veleposlanik Wang Shunqing. "Verjamem, da bo koprsko pristanišče v prihodnosti igralo pomembnejšo vlogo v gospodarskem in trgovinskem sodelovanju med Kitajsko in Slovenijo," je povedal in ob tem spomnil, da so kitajska podjetja – sicer neuspešno – poskušala sodelovati pri gradnji drugega tira.

Predsednica uprave Luke Nevenka Kržan je za Bloomberg Adria dejala, da je pristanišče pripravljeno prevzeti posle, povezane z gradnjo zmogljivosti, kot to že počne s kitajskim koncernom BYD, ki gradi tovarno na Madžarskem. "V tem trenutku z družbo sodelujemo, predvsem s pretovorom za izgradnjo tovarne," je povedala in dodala, da bi bila Luka v primeru prihoda Kitajcev lahko zraven že v uvodni fazi kot pretovorno pristanišče za prevoz gradbenih materialov in opreme za gradnjo tovarn.

Prav tako imajo v Kopru ustrezne zmogljivosti za pretovor vozil, če bi se katera od družb odločila, da v Sloveniji zdelana vozila izvozi na evropske ali prekomorske trge. Tudi v naslednji fazi v času obratovanja tovarne bi bili vpeti v dobavne verige, saj veliko avtomobilov že zdaj prevažajo do pristanišča v Barceloni, od koder gredo naprej na preostale čezmorske trge.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar