Slovensko gospodarstvo je v prvem trimesečju 2025 na medletni ravni zabeležilo upad bruto domačega proizvoda (BDP) za 0,7 odstotka. Gre za prvi upad po zadnjem trimesečju leta 2020. Podatek je precej pod pričakovanji Evropske centralne banke (ECB), ki je pričakovala dvoodstotno rast. To je precej pod pričakovanji Pomladanske napovedi 2025, je poudarila vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš.
"Na strani domačega povpraševanja je zasebna potrošnja ohranila pozitiven trend, saj je medletno zrasla za 0,4 odstotka, vendar je bil prispevek kljub solidnim kratkoročnim kazalnikom skromnejši od pričakovanega. Naložbe so nadaljevale negativni niz s 5,1-odstotnim medletnim upadom, medtem ko je javna poraba zabeležila 2,6-odstotno medletno rast," je pojasnil analitik Bloomberg Adrie Mihael Blažeković.
Upadle so investicije, nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar verjetno lahko povezujemo s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov ZDA. Večina teh ukrepov je bila namreč sprejeta ali naznanjena kasneje, v aprilu, dodajajo v Umarju.
Preberi še
Slovenski BDP se je v prvem trimesečju skrčil
Saldo menjave s tujino je rast BDP znižal za 1,4 odstotne točke.
15.05.2025
Zaloge so pozitivno prispevale k BDP z 1,1 odstotne točke, vendar je bila glede na močno izvozno usmerjenost Slovenije in carinske napetosti zunanjetrgovinska bilanca glavna utež gospodarske rasti. Izvoz je stagniral. Povečal se je za 0,1 odstotka, medtem ko je bil uvoz bistveno bolj izrazit in je medletno zrasel za 1,9 odstotka. Blažeković je pojasnil, da je to povzročilo negativen prispevek neto izvoza v višini 1,4 odstotne točke. Izpostavil je še, da tudi med slovenskimi menedžerji, ki edini v regiji ne pričakujejo rasti zaposlenosti, že mesece prevladuje pesimizem, kar je razvidno iz indeksa gospodarskega razpoloženja.
Kljub slabšemu začetku leta analitiki Bloomberg Adria še vedno vztrajajo pri svoji oceni rasti slovenskega BDP v višini 2,3 odstotka. Predvsem zaradi umiritve trgovinskih napetosti in okrevanja potrošnje.
Bojan Ivanc: Negativna rast BDP je presenečenje
"Sicer smo pričakovali nižjo rast BDP kot v predhodnem kvartalu, vseeno pa je negativna rast BDP, kot jo ugotavlja SURS za prvo četrtletje, presenečenje," je komentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Poslabšala se je dinamika na vseh področjih: "Tako se je poslabšal saldo menjave storitev (zaradi rekordno visoke rasti uvoza transportnih storitev, IKT storitev in ostalih poslovnih storitev) ob manjšem porastu izvoza storitev. Na te trende so do določene mere imele vpliv višje cene naftnih derivatov v Sloveniji zaradi višjih trošarin na goriva ter spremembe na področju obdavčitve napotenih delavcev. Tudi realna rast potrošnje gospodinjstev je nižja kot pričakovano," pravi. Kot možne razloge negativne rasti navaja pomanjkljivo oceno deflatorja (razliko med nominalno rastjo in realnim padcem) ali nezmožnost ustrezne ocene dviga zalog.
Bojan Žalec
Tako kot analitiki Bloomberg Adrie tudi GZS za leto 2025 ohranja napoved, le da navajajo nekoliko višjo številko BDP - 2,5 odstotka: "Te rasti pa ne bo mogoče doseči, če bodo podatki za 1. četrtletje kasneje (čez leto dni) resnično obveljali."
Ivanc še opozarja, da bo v prihodnjih četrtletjih zelo pomembna dinamika gradbenih del, povezanih s projekti širše države in pa morebitna spodbuda potrošnji, ki bi izboljšala optimizem: "Upoštevaje realno rast dohodkov prebivalstva, je stopnja varčevanja še vedno presenetljivo visoka."
Lahovnik: Mislim, da so obeti slabi
"Zelo zaskrbljujoče, ker druge primerljive države rastejo," se je na podatek o krčenju BDP odzval nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Predvsem ga skrbi slabšanje konkurenčnosti našega izvoza: "Ker je izvoz proizvodov ostal skoraj na enaki ravni kot pred enim letom. Imamo namreč samo 0,1-odstotno rast, hkrati pa seveda, ker raste uvoz, ta negativni saldo nato vpliva tudi na upad bruto domačega proizvoda."
"Tisti, ki so za nami, nas vse bolj dohitevajo. Hrvaška je čedalje bližje tudi po kupni moči, tudi po višini neto plač, Češka nas je po nekaterih kazalcih prehitela. V bistvu se nam dogaja to, da namesto da bi mi dohitevali najbolj razvite države v EU, zdaj tiste manj razvite dohitevajo in prehitevajo nas," pravi nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.
Še večja težava se mu zdi upad bruto investicij v osnovna sredstva: "Velik upad. Dobrih pet odstotkov je veliko, predvsem zato, ker to kaže v bistvu tudi na nek večji pesimizem v gospodarstvu." Izpostavlja še zmanjšanje investicij v gradbene objekte, ki pa je po njegovem mnenju verjetno posledica tudi zelo zbirokratiziranih upravnih postopkov.
Paradoksalno se ekonomistu Lahovniku zdi, da se nam ob velikem pomanjkanju stanovanj na trgu, tudi drugih poslovnih nepremičnin, investicije v gradbene objekte znižujejo.
"Če potegnemo črto, že nekaj časa opozarjamo, da se konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja slabša in dejstvo je, da ti podatki kažejo predvsem, da je v zadnjem letu močno pošla sapa izvozne dejavnosti izvoza proizvodov, ki je vedno bil gonilna sila rasti slovenskega BDP - praktično je ostal na enaki ravni kot lani," je opozoril. Upad investicij pa kaže, da bodo težave tudi v prihodnje. Namreč, s tem ko podjetja manj investirajo v osnovna sredstva, se to slej kot prej pozna tudi na prihodnji proizvodnji, tako da zelo slabo, zelo zaskrbljujoče, je dejal.
"Zadnji čas je, da vlada naredi nek akcijski načrt. Da bodo reforme pomenile boljše storitve, ne pa da govorimo o tem, da se nam samo z vsako reformo poveča javna poraba, kakovost storitev javnega sektorja pa se znižuje," opozarja Lahovnik.
Po njegovem mnenju bi morala vlada pripraviti akcijski načrt, kako izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, medtem ko so pred nami ukrepi, ki jo bodo poslabšali. Lahovnik izpostavlja prispevek za dolgotrajno oskrbo, nekateri pozivajo k višjemu zdravstvenemu prispevku: "V bistvu to, kar se trenutno dogaja je, da vlada s temi ukrepi daje gospodarstvu na noge pancerje, hkrati pa pričakujejo, da bo gospodarstvo teklo konkurenčno z drugimi gospodarstvi, ki imajo obute superge. Ne gre in to se vidi."
STA
Lahko komentira, da gre Slovenija v neki drugi smeri, ki je več ne razume: "Samo govorijo o tem, da se zavedajo, da je treba obremenitve dela znižati, hkrati je pa bila prva poteza te vlade, da je ukinila še tisto mini davčno reformo prejšnje, ki je dejansko razbremenjevala delo."
"Mislim, da so obeti slabi," komentira Lahovnik, ki se sklicuje na podatek o bruto investicijah v osnovna sredstva, kar kaže na to, da so podjetja zelo pesimistična glede prihodnosti. "Dobra novica bi bila, da se bruto investicije v osnovna sredstva povečujejo, da izvoz raste, da imamo recimo pozitivni saldo menjave s tujino, nam pa bruto domači proizvod znižuje negativni saldo menjave s tujino, upad bruto investicij, povečuje pa ga predvsem domača poraba, predvsem javna poraba ne, to je najbolj negativen scenarij, ki se nam dogaja. Tudi dolgoročno z vidika prihodnosti ne moremo biti optimistični," je dodal.
Nekdanji premier Janez Janša, sicer prvak opozicijske stranke SDS, je novico o krčenju BDP pospremil s pozivom vladi Roberta Goloba k odstopu.
- Ob 16. uri je bil dodan komentar prvega ekonomista GZS Bojana Ivanca in zapis nekdanjega premierja Janeza Janše.
.webp){kind=icon}
