Zgodbe tedna: Kitajski avtomobilistični prodor, prihod Uberja, rekord bitcoina

"Veliko lahko povem, ker vse vem," nam je na vprašanje, ali ima informacije o tem, ali potekajo pogovori med Slovenijo in kitajskimi avtomobilskimi družbami, ki se zanimajo za postavitev produkcijskih zmogljivosti v naši državi, in na kateri točki so, odgovoril direktor podjetja Plan-net Avto Marko Femc.

"Revoz in Magna sta v zagonu, išče pa se še nova, tretja lokacija za greenfield investicijo v vzpostavitev proizvodnje," je za Bloomberg Adria povedal novi uradni zastopnik za vozila kitajskega koncerna BAIC, ki v svoj prodajni nabor ambiciozno nabira vse več daljnoazijskih proizvajalcev. Njihov cilj je v Slovenijo pripeljati vsaj pet največjih znamk, med temi pa se katera tudi pogovarja s slovensko vlado za postavitev proizvodnje na domačih tleh, je povedal direktor. Za katera imena konkretno gre, ni želel komentirati, saj so med njimi tudi "nekateri naši tekmeci".

Na torkovem dogodku na obrobju Ljubljane so bili, tako kot že decembra ob predstavitvi znamke Dongfeng, prisotni tudi predstavniki kitajskega veleposlaništva v Ljubljani.

Kitajci z e-vozili v Sloveniji ambiciozno, pri tem jim pomaga Xi

Bo carinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa vplivala na zbliževanje EU, Slovenije in Kitajske? "Absolutno, bolj Trump pritiska na Evropo, še bolj pa na Kitajsko, bolj se bomo povezali in menim, da bo njegova trgovinska politika pozitivno vplivala tudi na razplet pogajanj glede evropskih carin na kitajske e-avtomobile," je o širšem vplivu razdvajajoče gospodarske politike ameriškega predsednika na sino-evropske odnose povedal direktor podjetja Plan-net Avto Marko Femc. Prav višje evropske carine, ki od lani veljajo na uvoz kitajskih e-vozil v Evropsko unijo, so namreč trn v peti naraščajočih ambicij slovenskega podjetja, ki poleg Donfenga, Forthinga in MG po novem zastopa tudi kitajski avtokoncern BAIC.

"Slovenski in evropski kupci jih dobro sprejemajo, kar zadeva znamko BAIC, pa bi radi letos prodali okoli tisoč vozil," je odnos Slovencev do kitajskih vozil in ambiciozne cilje novega igralca na domačem trgu povzel Femc. Gre za zastopnika, ki v Sloveniji prek mreže 21 prodajno-servisnih salonov že zastopa vozila kitajskega koncerna Dongfeng in pa SAIC-a (znamka MG), z novo znamko in modeli pa se uveljavlja kot največji trgovec za kitajska vozila pri nas.

BAIC v Sloveniji sprva s 4 bencinskimi modeli, elektrika zamuja, preboj e-vozil ogrožajo carine.

Uber Slovenija

 

Uber v Sloveniji: direktorica Morena Šimatić o zaslužkih voznikov, cenah in konkurenci

V Sloveniji je po skoraj desetletju prizadevanj tako politike kot Ameriške gospodarske zbornice (AmCham) začela delovati ameriška platforma za ponujanje prevozov (in drugih storitev) Uber. Slovensko poslovanje vodi direktorica hrvaške izpostave Uberja, Morena Šimatić. Kot je povedala v intervjuju, trenutno še iščejo partnerje – voznike, ki jih privabljajo tudi s 500-evrskim vstopnim bonusom, seveda ob izpolnjevanju določenih pogojev. Katerih pogojev, nismo izvedeli.

Zanimanja naj bi bilo veliko, a koliko voznikov imajo trenutno, ne razkrivajo. V intervjuju za Siol je Morena Šimatić pojasnila, da bodo prihodnje provizije konkurenčne in ne nerealno visoke, vendar konkretne številke ni navedla.

Vstop na slovenski trg jim omogoča Uber taxi, ki deluje na podlagi taksimetra.

Kaj se je zgodilo po prihodu Uberja? Primer Hrvaške

V Slovenijo vstopa Uber, aplikacija, ki bo zagotovo vplivala na trg taksistov. Potrošniki se ga zaradi cenejših prevozov veselijo, a nimajo vsi najboljšega mnenja o ameriški družbi. Ob nakazovanju, da bi lahko vstopil na slovenski trg, so mu že pred leti goreče nasprotovali lokalni taksisti, Uber pa se je Sloveniji na koncu ognil. Leta zatem se je vendarle odločil vstopiti na slovenski trg, o čemer so Slovenijo obvestili sredi tega aprila.

Kaj pomeni prihod tehnološke družbe Uber v državo, smo vprašali taksista Uberja iz Hrvaške, bolj natančno Splita, sicer tudi predsednika Sindikata voznikov platform Hrvaške, Zorana Zena. Pri južnih sosedih Uber& sicer deluje že okoli desetletje.

Celoten intervju si lahko preberete tukaj.

Bitcoin 'po tiho' do novih rekordov, se lahko trend nadaljuje?

Cena bitcoina je v četrtek presegla prejšnjo rekordno ceno, ko je zrasla vse do 111.862 dolarjev, po tem pa je nekoliko upadla. S tem je cena bitcoina presegla prejšnjo najvišjo vrednost, doseženo 20. januarja, ko je bil bitcoin vreden 109.241 dolarjev. Na ta dan je bil Donald Trump inavguriran kot predsednik ZDA.

"Razlog je preprost: bitcoin je edino sredstvo, ki je popolnoma neelastično na rast povpraševanja," je zapisal Klemen Končan Verstovšek, podpredsednik Bitcoin društva Slovenije.

Zakaj je bitcoin dosegel rekord?

Rezultati slovenskih blue chipov navdušujejo, BDP pa se krči. Zakaj?

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju leta skrčil za 0,7 odstotka, kar je bilo prvo krčenje po pandemičnem letu 2020. Po podatkih evropskega statističnega urada (Eurostat) se je BDP v prvem trimesečju v primerjavi s 17 drugimi državami Evropske unije (EU) po podatkih, ki so na voljo, znižal najbolj. Novica o krčenju je bila za številne presenečenje: Evropska centralna banka (ECB) je pričakovala dvoodstotno rast, prej višjo številko pa je napovedoval tudi slovenski urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Podatek o krčenju BDP je presenetil tudi nekdanjega ministra za gospodarstvo, sicer ekonomista, Mateja Lahovnika, ki je komentiral, da je zaskrbljujoče dejstvo, ker druge države rastejo: "Zadnji čas je, da vlada naredi nek akcijski načrt. Da bodo reforme pomenile boljše storitve, ne pa da govorimo o tem, da se nam samo z vsako reformo poveča javna poraba, kakovost storitev javnega sektorja pa se znižuje."

Komentirata glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc in upravljavec Matjaž Dlesk, Triglav Skladi.

V bogatejših državah delajo precej manj in zaslužijo precej več. Kako?

Ljudska modrost pravi, da človek ne bi smel živeti, da bi delal, temveč delati, da bi živel. Ne samo da delo zagotavlja preživetje v sodobnem svetu, številni psihologi trdijo tudi, da je delo neločljiv del človeške narave. Delo je steber, na katerem sloni družba, saj poganja materialni napredek in omogoča večjo kakovost bivanja. Najbogatejše države so tiste, ki so znale povzdigniti vrednost človeškega dela in razviti visokokakovosten človeški kapital, s čimer ustvarjajo bogastvo tudi brez izdatnih naravnih virov.

Ljudje prav tako opravljajo dejavnosti, ki niso delo. To ne izključuje dejstva, da tudi druge dejavnosti prinašajo ekonomsko in družbeno korist. Ravno nasprotno, skrb za otroke, prostovoljstvo, potrošnja ter vzdrževanje družbenih in družinskih odnosov so nekatere od dejavnosti, ki so ključne za družbeni razvoj, ne da bi bile delo. Če delo zahteva manj ur, ostane več časa za druge dejavnosti, ki sicer niso delo, a so nadvse koristne za družbo in posameznika.

Ravnovesje med delom in prostim časom prispeva k dobrobiti posameznika in družbe.

Bloomberg

 

Prijava v primeru kriptokovanca magnetix

Pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev so potrdili, da so prejeli prijavo v primeru domnevne goljufije s kriptokovancem Magnetix. "Prijavo še preverjamo," so odgovorili iz ATVP. Več podatkov nam niso posredovali, saj postopek še poteka. Po neuradnih podatkih je prijava prišla iz kroga slovenskih poznavalcev kriptopanoge.

Gre za primer kriptokovanca magnetix, ki ga je kot 'slovenski bitcoin' tržil Andrej Bohinc. Kot smo pisali, so poznavalci so že pred časom opozarjali, da gre pri tem projektu verjetno za prevaro. Iz policije so nam tudi tokrat sporočili, da prijave zaradi goljufije niso prejeli. Tudi pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT prijave niso prijeli.

Cena magnetixa zdaj znaša le pet odstotkov najvišje dosežene cene izpred dveh mesecev.

Obdavčitev kriptovalut: Je predlog NSi boljši od Boštjančičevega?

Ministrstvo za finance pripravlja zakon o obdavčitvi kriptovalut. Po javni razpravi je nanj prispelo 322 odzivov, največ, 37 odstotkov, jih je povezanih s predlagano obdavčitvijo, ki da je previsoka. "Na ministrstvu bomo vse odzive skrbno proučili in nato pripravili končne odločitve," so sporočili na začetku maja.

A še preden je ministrstvo dokončno pripravilo omenjeni zakon, da bi ga vlada potrdila in poslala v državni zbor, je svoj zakon, ki prinaša obdavčitev kriptovalut, vložila opozicijska stranka Nova Slovenija (NSi). Iz stranke so pojasnili, da želijo s predlaganim zakonom o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja kriptosredstev zagotoviti sorazmerno obdavčitev in preprosto plačevanje davkov za imetnike kriptovalut.

Preverili smo, v čem se razlikujeta predloga zakonov NSi in ministrstva za finance.

Z regulacijo nad težave zaradi regulacije: Bodo Evropo rešili podatki?

Podjetniki in direktorji se pritožujejo, da Evropa zaradi preobsežne regulacije zaostaja v razvoju za najbolj prodornimi regijami sveta. Rešilna bilka bi lahko bile gore podatkov, ki jih imajo podjetja in ki bi jih lahko izkoristili za razvoj novih produktov in umetne inteligence. Čeprav obsežna regulacija ovira razvoj novih tehnologij v Evropi, bi lahko nova uredba EU, imenovana Akt o podatkih, podjetjem prinesla razvojno prednost.

Akt o podatkih, uradno imenovan Uredba o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo v razvoju, se bo začel uporabljati 12. septembra letos. Do tega datuma morajo podjetja izpolniti tehnične in pravne pogoje iz te uredbe, pravi Aljaž Jadek iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa.

Odvetnik Aljaž Jadek: Podatki bodo postali novo gorivo prihodnosti, podjetja lahko to izkoristijo.

Depositphotos

 

Kako najti službo pri starosti 50 let ali več? Zahtevno, a ni nemogoče

S pokojninsko reformo in reformo trga dela se ljudem odmikajo možnosti za hitrejšo upokojitev. Zaradi staranja družbe in pomanjkanja delovne sile bi morali delati do poznejše starosti. A starejši še vedno težko najdejo delo. To priznavajo tako na Zavodu za zaposlovanje kot strokovnjaki za kadrovske zadeve.

"Čeprav se število starejših od 55 let, prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb, zmanjšuje, se zavedamo, da problematika zaposlovanja starejših na trgu dela ni razrešena," pravijo na republiškem Zavodu za zaposlovanje.

Delodajalci, ki zaposlijo starejše, lahko dobijo subvencijo ali davčno olajšavo.

Kristjan Verbič: 'Pravilno je, da se umakneš takrat, ko si še pri močeh'

Vseslovensko združenje malih delničarjev, danes malih deležnikov (VZMD), ima novo vodstvo. Po skoraj 20 letih se je z vrha nepričakovano umaknil Kristjan Verbič. Kot je povedal za naš medij, je odločitev o tem zorela nekaj časa, odločil pa se je tudi zaradi bolezni, zaradi katere vsaj za nekaj časa zapušča Slovenijo.

"'Dajali' smo se z najvplivnejšimi, ki se jih tako rekoč nihče ni upal dotakniti," je v telefonskem pogovoru z nami obujal spomine Kristjan Verbič. Kot pravi, so že takrat sprožali postopke in delali za interese malega človeka, malih delničarjev, ki so zato – je prepričan – dobili neprimerno več.

Kako je predsednik VZMD Verbič reševal vprašanje nasledstva in koliko časa je trajalo?

Dacia bigster: Bo Dacijin velikan znamko potegnil z obrobja trga?

Vse je v imenu, bi lahko zapisali ob predstavitvi povsem novega Dacijinega bigsterja. Pri Dacii, ki spada pod okrilje francoskega Renaulta, pa niso racionalni in nepretenciozni samo pri imenih, ampak – in kar je najbolj pomembno – predvsem pri svojih avtomobilih. Uporabni, solidni, vsestranski in cenovno sprejemljivi so pridevniki, ki opisujejo sicer ne najbolj široko prodajno paleto romunske znamke.

Z novim bigsterjem vred so slovenskim kupcem na izbiro samo štiri dacie, medtem ko so povsem električnega springa po besedah Petra Nevistića, direktorja zastopnika za vozila znamk Renault, Dacia, Nissan in Alpine GA Adriatica, potisnili na stranski tir. "Springa smo izključili zaradi povišanih evropskih carin na kitajska vozila," je povedal v pogovoru za Bloomberg Adria, saj edina e-dacia nastaja v azijski velikanki. Toda pustimo električno prihodnost znamke, kjer naj bi svojo vlogo odigral tudi Revoz, za konec.

Novi Dacijin SUV znanilec sprememb pri znamki, ki v Sloveniji ne dosega uspehov kot v Evropi.

Uroš Božin

 

Novost, za katero se bo ozrl marsikateri Slovenec

Na globalnem trgu premijskih vozil sta se za prestol v zadnjih letih borila BMW in Mercedes-Benz. V 2024 je bil na prvem mestu vnovič BMW. V Sloveniji je razmerje moči drugačno. Na premijskem trgu že več let vodi Audi. V 2024 je v Sloveniji prvo mesto zasedel šestič zaporedoma, poudarjajo pri distributerju. 'Sveta' nemška trojica si je v 2025 odrezala 83 odstotkov premijskega trga. V prvih štirih mesecih leta si ga je Audi slabo tretjino.

Luknja, ki jo bosta za seboj pustila Q2 in A1, zapolnjujejo s prodajo novega A5 ter orjakov Q7 in Q8, za katera so pripravili akcijsko ponudbo, nam je na predstavitvi povedal Samo Pagon - vodja marketinga Audi. Tudi večji audiji so med Slovenci priljubljeni, težava je najbrž bolj cena. A na slovenskih cestah jih je kar veliko - po izračunih Francija Bolteta, direktorja znamke Audi, je bilo v Sloveniji ob koncu leta 2024 registriranih več kot 72 tisoč vozil znamke Audi, od tega je bil vsak peti audi A6.

Z novo generacijo A6 Audi stopnjuje ofenzivo prenove palete.

Preroški kitajski milijarder stavi na baker, Trump pa žuga s carinami

V ponedeljek smo pisali, da je samotarski kitajski milijarder Bian Ximing, znan po svojih preroških poslih na trgu surovin, pred tednom dni sprejel nenavadno dolgo pozicijo za skoraj 90 tisoč ton bakrenih terminskih pogodb na šanghajski borzi. Bloomberg ga je oklical za "največjega bakrenega bika" na Kitajskem, saj je njegova borznoposredniška družba Zhongcai Futures odgovorna za stavo v vrednosti skoraj milijarde dolarjev.

Kitajski milijarder ni edini, ki vidi vse večji pomen bakra, industrijske kovine, ki je ključnega pomena za elektrifikacijo sveta. V ta namen smo pogledali na trg surovin, ki je letos doživel precej pretresov.

Cena za tono se giblje pri 9.500 dolarjih, nekateri pa napovedujejo, da bo letos presegla 13 tisoč.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar