Naložbe v smrt in kršitve človekovih pravic - sprevrženi obraz ESG

Evropska ESG-industrija, vredna približno devet tisoč milijard dolarjev, čedalje pogosteje vključuje najbolj uničevalno orožje, ki je bilo kdaj izdelano. Pojem, ki se je dolga desetletja povezoval z etičnim investiranjem, se vedno bolj prilagaja trenutnim geopolitičnim razmeram.

Od februarja 2022, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino, se je število ESG delniških skladov z izpostavljenostjo jedrskemu orožju povečalo za več kot polovico in presegalo 2000. Čeprav ti deleži predstavljajo le majhen del širšega obrambnega sektorja, ta probrat pomeni, da skoraj polovica ESG-registriranih delniških skladov v Evropi danes vlaga vsaj del kapitala v podjetja, ki proizvajajo, oskrbujejo ali transportirajo jedrsko orožje, po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg.

Razvoj dogodkov najjasneje kaže, kako se je ESG vlaganje spremenilo, odkar je bil pojem pred več kot dvema desetletjema prvič skovan s podporo Združenih narodov. Ob stopnjevanju napetosti med Evropo in Rusijo se je pojem ESG z osupljivo hitrostjo razširil iz zelenih tehnologij na orožje za množično uničevanje.

 

Bloomberg

 

Nekateri to vidijo kot popolno izkrivljanje načel ESG. Trajnostno investiranje naj bi pomenilo naložbe, ki ne škodujejo, opozarja Sasja Beslik, direktor naložbene strategije v podjetju SDG Impact Japan, iz države, ki je pred osemdesetimi leti bila prva tarča atomske bombe. "Sami veste, da bo v končnici uporaba jedrskega orožja povzročila ogromno škodo," poudarja Beslik.

Drugi menijo ravno nasprotno, da se mora ESG denar namenjati za krepitev obrambe, gospodarske in družbene stabilnosti. Matt Christensen, globalni voditelj trajnostnega in impact vlaganja pri Allianz Global Investors, pojasnjuje, da je investicijska družba, ki upravlja premoženje v vrednosti 650 milijard dolarjev, letos na podlagi omenjenih razlogov vključila proizvajalce jedrskega orožja v ESG sklade, ki so označeni za podpornike trajnostne prakse.

Medtem ko vojna divja na pragu Evrope, so voditelji stare celine jasno sporočili, da se ESG-načela ne smejo postaviti na pot preusmerjanju zasebnega kapitala v vojaški obrambni sistem, ki je dovolj močan, da se upre Rusiji. Ta koncept je povzel izvršni direktor borznega operaterja Euronext NV.

"Novi ESG-pristop se osredotoča na krepitev energetske neodvisnosti in obrambnih zmogljiovosti Evrope," pojasnjuje generalni direktor Euronexta Stephane Boujnah. "V zadnjih mesecih smo čutili podporo s strani civilne družbe, vlagateljev in naših zaposlenih. Državljani si želijo, da bi na svoj način služili svoji državi."

Iz Euronexta sporočajo, da nimajo posebne "doktrine", ko gre za jedrsko orožje, razen upoštevanja evropskih tržnih predpisov.

 

Dela na termoelektrarni, ki je bila poškodovana med ruskimi raketnimi napadi na Ukrajino. Foto: Bloomberg

"Ni veliko dvomov o tem, da institucionalni vlagatelji v Evropi spreminjajo svoj odnos do proizvajalcev orožja, opozarja Benjamin Braun, docent politične ekonomije na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede. V preteklosti je bilo to splošno obravnavano kot nekaj slabega," pojasnjuje, vendar "je po ruski invaziji na Ukrajino in grožnji evropski celini ponovno oboroževanje postalo nujnost" – kar se odraža tudi v investicijski industriji.

Podatki Bloomberga kažejo, da imajo delniški skladi, ki se uvrščajo med 'ESG-usmerjene', v podjetjih, ki prispevajo k proizvodnji, distribuciji ali dostavi jedrskega orožja, naloženih za približno 20 milijard dolarjev, kar znaša le 1,2 odstotka skupne tržne vrednosti podjetij, zajetih v analizo.

Ker Evropa zajema 80 odstotkov globalnega ESG-premoženja, bodo spremembe pristopa v regiji v prihodnje močno vplivale na razporeditev kapitala. Pomik se dogaja v trenutku, ko nekatere politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa spodbujajo preusmerjanje investicijskih tokov iz ZDA proti Evropi, kjer je ESG močno preoblikoval finančne trge.

Paul Clements-Hunt, nekdanji uradnik Združenih narodov in vodja ekipe, ki je leta 2004 skovala pojem 'ESG', opozarja, da se ta oznaka še vedno pogosto napačno razume - celo med strokovnjaki na področju investicijskih skladov.

Z drugimi besedami, dodaja Clements-Hunt, ESG "res dovoljuje" naložbe v obrambno industrijo, celo v jedrsko orožje.

 

Paul Clements-Hunt, bivši uradnik ZN - vodil je ekipo, ki je skovala pojem ESG. Foto: Bloomberg

 

To so dobre novice za ESG-vlagatelje, ki si želijo povečati donose. S&P indeks, ki sledi letalski in obrambni industriji, vključno s podjetji, ki ustvarjajo prihodke od jedrskega orožja, je letos skočil za približno 40 odstotkov - skoraj dvakrat več kot donosi S&P indeksa, ki sledi delnicam obnovljive energije. (S&P 500 je v istem obdobju narasel za manj kot 10 odstotkov.)

"Pritok ESG-sredstev v sektor jedrske energije - vključno s podjetji, ki sodelujejo pri proizvodnji jedrskega orožja - sovpada z vedno boljšimi dokazi o tem, kar SIPRI (Stockholmski inštitut za mirovne raziskave, op.p.) označuje za možni začetek nove jedrske oborožitvene tekme." Sodeč po trenutnih številkah, bi lahko tempo razoroževanja umaknjenih jedrskih bojnih glav kmalu presegel rast svetovnih zalog novih.

Med podjetji, ki sestavljajo ESG-sklade in jih je ocenjeval Bloomberg, se uvrščajo BAE Systems Plc, Airbus SE, Babcock International Group Plc, Safran SA, Thales SA in Leonardo SpA. Norveški državni sklad, ki je največji na svetu, je podjetja BAE Systems, Airbus in Safran uvrstil na seznam izključenih podjetij. Odločitev temelji na oceni, da bi običajna uporaba jedrske opreme, ki jo proizvajajo ta podjetja, lahko kršila temeljna humanitarna načela," pojasnjuje sklad, ki upravlja premoženje v vrednosti 1,9 tisoč milijard dolarjev.

 

Bloomberg

 

Po drugi strani, norveška konservativna stranka sodi med tiste, ki predlagajo, da se ob upoštevanju vojaških groženj, s katerimi se Evropa trenutno sooča, seznam izključenih podjetij ponovno pregleda.

Po analizi Bloomberg Intelligence (BI) se industrija jedrskega orožja vse bolj prebija tudi v ESG-sklade na globalni ravni. "Čeprav bi takšen korak lahko povečal donose, vlagatelje hkrati izpostavi potencialnemu tveganju za ugled," opozarja Shaheen Contractor, višja ESG-analitičarka pri Bloomberg Intelligence v New Yorku.

 

 

BI je analiziral več kot 1.500 skladov z ESG ali enakovrednimi oznakami, ki skupaj upravljajo več kot 1,5 tisoč milijard dolarjev premoženja, in ugotovil, da jih ima devet odstotkov v portfelju vsaj eno od 14 podjetij, ki jih je norveški državni sklad izključil zaradi njihove vpletenosti v industrijo jedrskega oboroževanja.

"PAX načeloma ne nasprotuje vlaganju v obrambno industrijo," opozarja Alejandra Muñoz Valdez, višja projektna uslužbenka za humanitarno razorožitev v tej organizaciji. "Vendar menimo, da bi morale finančne institucije imeti jasne kriterije, da se izognejo naložbam v podjetja, ki sodelujejo pri razvoju in vzdrževanju orožja, ki zaradi svojih inherentnih značilnosti povzroča neselektivno trpljenje ter dolgotrajno okoljsko in družbeno škodo."

 

Ladjedelniški kompleks BAE Systems v Barrow-in-Furnessu v Združenem kraljestvu je eno redkih mest na svetu, kjer se izdelujejo podmornice na jedrski pogon. Foto: Bloomberg

 

Predstavnik podjetja Airbusa je izjavil, da se dejavnosti podjetja izvajajo v skladu s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja ter da je podjetje predano etičnemu poslovanju. Predstavnik podjetja Babcock pa je izjavil, da gre za "ponosnega partnerja" britanskih in zavezniških oboroženih sil pri ohranjanju nacionalne in mednarodne varnosti.

Predstavnik podjetja Leonarda je poudaril, da je podjetje vedno delovalo v popolnem skladu z nacionalnimi in mednarodnimi predpisi o izvozu vojaške opreme, medtem ko je predstavnik podjetja BAE izjavil, da je cilj podjetja zaščititi ljudi, ki zagotavljajo varnost in obrambo Združenega kraljestva, ZDA in njihovih zaveznikov. Podjetje deluje v skladu s strogimi predpisi in upošteva vse ustrezne izvozne omejitve, je dodal.

Podjetji Safran in Thales sta prošnjo za komentar zavrnili. Kot kažejo javno dostopni dokumenti podjetja, je Safran del skupne naložbe z Airbusom za podporo francoskemu programu jedrskega odvračanja. Na svoji spletni strani Thales navaja, da ne projektira, ne proizvaja niti prodaja jedrskega orožja, ki ni zajeto v pogodbi o neširjenju jedrskega orožja iz 1968, vendar sodeluje v programih jedrskega odvračanja z opremljanjem podmornic, ki so sposobne izstreliti jedrsko bombo.

Vse države članice EU so podpisnice pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki prepoveduje izvoz v države, ki niso bile vključene, ko je bila pogodba podpisana leta 1968. Vendar evropski dogovor o trajnostnem financiranju, znan kot uredba o razkritjih, povezanih s trajnostjo, v sektorju finančnih storitev (SFDR), jedrskega orožja ne navaja na seznamu "kontroverznega orožja", je potrdil govorec Evropske komisije. Namesto tega morajo banke in investicijska podjetja razložiti, kako njihove naložbe izpolnjujejo kriterije trajnostnosti.

Takšne razmere zmedejo majhne vlagatelje. Organizacija Better Finance, katere članice predstavljajo štiri milijone evropskih vlagateljev, zahteva večjo jasnost. Mariyan Nikolov, uradnik za politike v Better Finance, ugotavlja, da obstoječa pravila očitno ne izločajo proizvajalcev jedrskega orožja iz evropskega seznama okoljsko trajnostnih gospodarskih EU dejavnosti.

Upravniki premoženja, ki v svoje portfelje vključujejo proizvajalce jedrskega orožja, trdijo, da njihov cilj ni neposredno vlaganje v orožje za množično uničevanje. Namesto tega menijo, da današnje geopolitične razmere ne dopuščajo več absolutnih prepovedi naložb v obrambno industrijo. Ker mnoga obrambna podjetja del prihodkov ustvarjajo tudi iz jedrskega sektorja, sproščene politike izključevanja pomenijo, da bodo ESG-skladi neizogibno izpostavljeni tudi proizvajalcem jedrskega oboroževanja.

"Ne delamo tega, da bi vlagali v jedrsko orožje," pravi Jens Munch Holst, izvršni direktor AkademikerPensiona, danske družbe za upravljanje trajnostnih pokojninskih skladov. "Vendar pa, po drugi strani ne želimo, da nas majhen delež prihodkov, povezan z jedrskimi dejavnostmi, ovira pri finančnem podpiranju evropske obrambe."

Preobrat pomeni, da je AkademikerPension, ki upravlja približno 25 milijard dolarjev premoženja, ukinil izključitve za podjetja, kot so Babcock, Airbus, Safran, Thales in Leonardo.

 

Proizvajalci orožja so junija razstavljali svoje proizvode na pariškem letalskem sejmu. Foto: Bloomberg

 

Benoit Sorel, globalni vodja ETF-ov in indeksnih skladov v Amundi SA, je pravkar nadzoroval izdajo prvega obrambnega ETF-a v zgodovini te družbe, za upravljanje premoženja v vrednosti 2,7 tisoč milijard dolarjev. Čeprav ETF ni označen kot ESG, se Amundi še vedno predstavlja kot "pionir odgovornega vlaganja" s ciljem integracije ESG v svoje investicijske strategije.

Sorel pojasnjuje, da je razlog za Amundijev obrat proti industriji orožja, vključno s proizvajalci jedrskega orožja, "žal precej preprost". Gre, razlaga, za "očitno geopolitične razmere in naraščajoče vojne napetosti po svetu". Poleg tega prihaja tudi "proces deglobalizacije ter geopolitična percepcija, da je evropska avtonomija ključna, kar sploh ni bila tema pred letom dni."

V mnogih primerih proizvajalci jedrskega orožja vstopajo v ESG-sklade preko indeksov, s čimer se nato samodejno vključujejo v pasivne investicijske strategije.

Braun z Londonske šole za ekonomijo pravi, da takšna izpostavljenost preko indeksnih skladov opravičuje družbe za upravljanje premoženja. To pa je, kot poudarja, "lastnost in ne slabost" tega modela. Londonska neprofitna organizacija ShareAction opozarja, da je vsaka trditev, kako taki deleži ne predstavljajo zavestne izbire, neiskrena.

 

Kupola atomske bombe v Spomeniškem parku miru v Hirošimi. Foto: Bloomberg

 

Družbe za upravljanje premoženja lahko zelo dobro razširijo omejitve na določene razrede premoženja, če to želijo, komentira Abhijay Sood, višji manager raziskav v ShareAction. "Odgovorni zasebni vlagatelji bi se vsaj morali striktno izogibati kontroverznemu orožju, kot je jedrsko," poudarja. "In kot kaže obstoječa tržna praksa, je to popolnoma izvedljivo tudi pri pasivnih skladih."

Beslik, strokovnjak za trajnostnost s sedežem na Japonskem, sporoča vsem, ki se sprašujejo, ali lahko gresta ESG in jedrsko orožje z roko v roki, naj obiščejo Hirošimo, mesto, ki je 6. avgusta 1945 postalo prva tarča jedrskega napada, v katerem je umrlo okoli 140.000 ljudi. Druga atomska bomba, vržena na Nagasaki, je usmrtila najmanj 70.000 ljudi.

"Pojdite v Hirošimo in obiščite tamkajšnji muzej," pravi Beslik. "Nato se usedite in razmislite, kako takšno orožje lahko prispeva k varni in trajnostni prihodnosti."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar